Dragi moji. Če vas na petek zamika, da bi tako kot se šika jedli eno dobro ribico, vam odsvetujem ribjo restavracijo pod ljubljansko tržnico. Načeloma nimam čisto nič proti Štajercem, ampak ko mi sredi Ljubljane postrežejo v masti utopljen kos mečarice v obliki ražnjiča s par ostanki zelene paprike na uveli rukoli na mizici z umazanim prtom, nisem najbolj impresionirana.

S kolegico sva se odpravili na kosilce po sončnih potkah Trubarjeve in uživaško ubrali pot med množicami turistov, nekaj domorodcev in mimo skupine nadobudnih mladenk in mladeničev nekega 9.b, ki so glasno proslavljali nekaj pač že. Saj ni važno, samo da je žur. Oliver je baje car.

Prispeli sva do tu inkriminirane ribje restavracije in se ob ne najbolj prijazni pomoči natakarice odločili ter brez navdušenja pohrustali prinešeno. Če nič drugega, družba je bila odlična, prav tako mesto ob ograjici, s katerega sva med jedjo lahko občudovali Ljubljanico in čolničke, ki so, polni v mobilne pogovore zatopljenih potnikov, tu pa tam priplavali mimo.

Sodu je izbilo dno pri plačevanju. Pogovor približno takšen.
Lahko prosim plačava?
Seveda… (cena)…
dam kartico.
Čez sekundo nestrpno zadoni: PIN! HALOOOO!!!
Prosim?
Ja pin pridite vtipkat, ne?!
Aha, nisem vedela, da moram tja.
Pa saj sem vam vendar rekla!!
Ste mi res rekli HALO!?
Pa če ne čujete.
Mislim, da se gostu ne reče HALO!? … vtipkam pin in se usedem.
Ja pa a pin boste vtipkali ali kaj?
Saj sem ga.
Ja kam pa???
Semle.
Pa ne tam, tu spodaj (skrita dodatna reč).
Aha, nisem vedela. Mi niste pokazali.
Ja, ko ste pa tako pametni.
Gospa, jaz sem tukaj gost, veste, tako se ne pogovarja z gosti.
Mi stisne račun v roko.

Ambient v kombinaciji z okusnostjo hrane in prijaznostjo osebja so naju prepričali, da se vrneva na tisto čudovito mesto šele, ko se bo zamenjalo vsaj nekaj od omenjenega.

Na poti nazaj sva si v Rustiki na Trubarjevi pri vedno zelo prijaznih dekletih privoščili sakramensko dobro kepico sladoleda, moram pa priporočiti novo odkritje. Za 1,9 evra lahko tam nabavite tablico 100% čokolade brez sladkorja. Zadeva gre direkt v žilo in pomiri želodček in duha 🙂