Plačljiv dostop do spletnih virov novic
09/02/2009
Zakaj bi moral biti dostop do internetnih izdaj tiskanih medijev na internetu brezplačen? Ker so informacije zastonj? Od kdaj? Za to, da pridejo do uporabnika, poskrbi cela veriga ljudi, ki morajo od česa živeti. Načeloma od prodaje oglasnega prostora.
V moj elektronski nabiralnik redno prihajajo pozivi, naj podpišem katero od peticij za ohranitev časopisov pri življenju ali se pridružim obraznoknjižni skupini v njihovo podporo, medijski moguli napovedujejo plačljivost novic, pošiljatelji omenjenih peticij pa se jim režijo v brk, trdeč, da bodo na internetu informacije za vselej ostale zastonj. S spornostjo tistega „ostale“ se bom mogoče ubadala kdaj drugič.
Prav nič me ne bo motilo, če bodo brez posebnega plačila (torej, če odmislim na primer plačilo dostopa do interneta, porabe električne energije in nakup/rabo računalnika) pri recimo temu vsaj načeloma resnih in zanesljivih medijih na voljo samo kratke novičke, osnovne informacije in arhiv, za kaj več pa bo treba plačati, da novinarji in drugi pisci prispevkov ne bodo kruha stradali. V to skupino ne vključujem polpismenih osebkov, ki zadnje čase ustvarjajo spletne vsebine vseh pomembnejših slovenskih medijev (#fail in #slovnica, bi rekli na tviterju). In da, tudi lastnik medija lahko dobiček mirne duše pobaše v žep, če je izdelek dober.
Informacije so res prav posebna dobrina in dobra obveščenost državljanov je nujen pogoj za demokratičnost družbe. Ampak s kakšnim argumentom jih lahko zahtevamo brezplačno? Časopisi (vredni branja) niso brezplačni. Ahha, treba je plačati papir, tisk in distribucijo. Spletišča pa domujejo na brezplačnih strežnikih in se vzdržujejo sama od sebe? Ok, torej informacij ne zahtevamo brezplačno, ampak smo prepričani, da jih bomo tako dobili. Če ne od Timesa, pa od kakšnega blogerja. Ki jih bo dobil od kod? In bo pripravljen brezplačno pisati kakovostne vsebine kako dolgo? Bo posredoval informacije ali svoje mnenje o zaužitih in ustrezno prebavljenih informacijah?
Noben medij ne more biti nepristranski. Z izbiro tem, ki jih pokriva, z izbiro novic, ki jih posreduje svojim uporabnikom, z načinom njihove predstavitve. Pošljite na isti dogodek tri novinarje in naj sestavijo prispevek. Če ne bodo kopirali besedila sporočila za javnost, bodo prispevki različni. Kolumnisti so tako ali tako zgodba zase.
Preskok s tiska na tv. Medij je medij. Če se bo v Sloveniji približala uresničitev črnega scenarija Murdocha mlajšega, po katerem preskrbljena javna hiša ostane pri življenju, drugi novičarski akterji, ki se ne financirajo iz proračuna, pa se bolj ali manj klavrno zavlečejo v kot, predlagam pri medijih podobno ureditev kot pri financiranju verskih skupnosti iz dela dohodnine. RTV prispevek plačam mediju po lastni presoji. Mogoče se bo potem direktorju javnega zavoda zazdelo pomembno, ali oddaje, plačane z denarjem davkoplačevalcev, ti kdaj tudi spremljajo.
had said,
September 2, 2009 @ 2:29 pm
odlicen zapis!
RTV prispevek plačam mediju po lastni presoji!
jeap.. tole bi se moralo zgoditi ze dolgo casa nazaj!
My Kafkaesque Life said,
September 2, 2009 @ 2:51 pm
To zveni sentimentalno in nostalgično, a v dobi interneta ne bo funcioniralo. udi če vsi ta veliki začnejo s takim sistemom, bodo blogi in neodvisni online časopisi posredovali zastonj informacije. Največji vic je, da medijske hiše kot CNN jemljejo informacije iz Twitterja in blogov… iReport je totalno in. Nekdo bi moral plačati nas 😛
dr.filomena said,
September 2, 2009 @ 2:59 pm
@My Kafkaesque Life: Vračam žogico s tole je pa malo samovšečno 😈 Od kod bodo blogi in neodvisni časopisi dobivali informacije, ki jih bodo posredovali? Tvoj zadnji stavek pove veliko. Tisti blogerji in iReporterji (btw, kdo slednjim s tehničnega vidika omogoča objavljanje in kdo poskrbi za njihovo ‘izpostavljenost’?), ki so res dobri in se izkažejo, slej ko prej za svoje delo, ki preseže raven pripravništva ali hobija, pričakujejo plačilo. Mimogrede, prepričana sem, da “veliki” ne bodo zaračunavali za vse vsebine.
alcessa said,
September 2, 2009 @ 3:09 pm
Glavno težišče bi moralo biti na tem, da vsak cajtng (TV me ne zanima) intenzivno analizira in poišče kombinacijoplačljivih/neplačljivih spletnih vsebin ter razmerje med spletnimi in papirnimi članki.
Hočem reči: če lokalen cajtng iz … Polul kupuje 80 % Polulčanov, ker se tako spodobi, potem bi znalo biti dovolj, da dostop do spletnih vsebin dobijo po vnosu svoje številke naročnika in osebnega gesla.
Večji cajtngi bi svojo papirnato verodostojnost lahko ohranjali z dobrimi članki, tiste najbolj aktualne pa bi objavljali tudi na spletu, s pardnevneim zamikom (!), ker jim je tako dejansko padla vrednost. Kdor jih hoče isti dan kot se pojavijo v cajtngu, jih lahko za 1 EUR naloži kot PDF ali podobno…
Hočem reči, treba je analizirati svoje plus in minus točke in izdelati individualno strukturo prodaje člankov ter bralcu prepustiti individualne odločitve. Ni pa treba ukiniti vseh smiselnih brezplačnih spetnih vsebin. Mogoče bi novinarji podpisali pogodbo po načelu 9 dobro plačanih člankov za cajtng, 1 brezplačen za internet in če je novinarjev dovolj…
Jure Gostiša said,
September 2, 2009 @ 3:15 pm
Meni je zelo žal, da moram biti partibrejker na vseh blogih, ki podajajo ideje za pomoč časopisni industriji, ampak tudi tale ne pije vode.
Še vedno bodo neumne peticije okoli krožile.
dr.filomena said,
September 2, 2009 @ 3:28 pm
@alcessa: potemtakem se strinjava, da smo uporabniki za kakovostno in hitro podano novico pripravljeni tudi kaj plačati? Na brezplačnost ne popolnoma svežih vsebin sem cikala z omembo arhiva. Njihova dostopnost lahko kljub plačljivosti najbolj vročega gradiva privabi dovolj obiskovalcev za potrebe oglaševanja.
@Jure Gostiša: partibrejkerji so kul, če zabavo sesuvajo z argumenti. Katera ideja ne pije vode? Zaračunavanje dostopa do spletnih vsebin? Na Financah to vendar izvajate že nekaj let, kajne? Ali izbira prejemnika RTV prispevka? Mala provokacija iz frustracije.
Jure Gostiša said,
September 2, 2009 @ 3:35 pm
dr.filomena Ali lahko limam linke na druge bloge, kjer so že bile te debate. Nimam časa trenutno se zaplesti v debato.
Na kratko:
– ni idej, ki bi pile vodo za splošne časopise. Še.
– z zaračunavanjem dostopa do spletnih vsebin ne moreš rešiti izpada na tisku. Sploh pa so večji problem oglasi.
– izvajamo, vendar ne zato, da bi služili, ampak težili dovolj, da se kdo raje naroči. Mikroplačila za članke ne delujejo zadovoljivo.
– drobljenje RTV prispevka koristi le, če je to čista donacija, torej da za ta denar ne dobiš dostopa, še vedno torej plačaš naročnino. Torej v stilu: če že moram nekaj dat, naj gre vsaj tja pa tja.
dr.filomena said,
September 2, 2009 @ 3:58 pm
@Jure Gostiša: žal nimam linkov na podobne debate, se pa zahvaljujem za informativen odgovor. Vprašanje: ali spletno oglaševanje in tisto prgišče pobranih evrov za plačljive vsebine pokrijejo stroške spletne izdaje časnika ali je računica v dejstvu, da tisti, ki ga ni na spletu, ne obstaja?
Jure Gostiša said,
September 2, 2009 @ 4:03 pm
Linke, kjer so podobne debate, imam jaz, sparšujem le, ali jih lahko nalimam tule (nekateri ne pustijo namreč).
Ne, če bi bila spletna stran samostoječ projekt, se ne bi nikoli pokrila sama. Vse so futrane od mame (časopisi, revije, TV, telekomi…), vsaj z vsebino in brandom, velika, velika večina pa tudi z denarjem.
Spletno izdajo pač moraš imet, so tudi kontra sinergije, doseganje nove publike, krepitev branda itd…Splet je namreč še vedno močan kanal za prodajo tiskanih medijev.
dr.filomena said,
September 2, 2009 @ 4:06 pm
Aha ok – z linki na dan, sploh ni problema.
alcessa said,
September 2, 2009 @ 4:08 pm
Dr. Fil: vsekakor mi je blizu ideja, da so mediji ena od vej oblasti, v demokraciji, zato sem ZA njihovo preživetje na čim bolj žlahten, nekupljiv (=koristen, neodvisen) način.
Vsekakor bi hotela vsak dan na internetu prebrati tudi kaj zastonjskega, ampak za daljše članke itak ni časa in ne energije, ker službeno delam za računalnikom, cajtnge hočem brati na papirju. Sem pa tudi že plačala za članke, ki so me zanimali, ja, Sueddeutsche in FAZ npr.
V bistvu sem na internet kot velikokrat omenjenega sopovzročitelja krize cajtngov kar jezna: pred kratkim so zaradi pomanjkanja denarja ukinili mojo najljubšo poljudnoznanstveno revijo, ki sem jo ne samo brala in gledala, temveč tudi shranjevala 🙁 V opisu so izrecno omenjali spremembe na trgu blabla. Grozno.
Jure Gostiša said,
September 2, 2009 @ 4:09 pm
Čvekali tukaj: http://blog.zturk.com/2009/08/koncno-casopis-na-internetu.html
Čvekali tukaj: http://www.dsavic.net/2009/08/24/zivi-mrtveci/
Pa še kje verjetno, na Financah pogosto, samo ne vem, kje je sedaj to 🙂
Jure Gostiša said,
September 2, 2009 @ 4:11 pm
Pa tukaj pri raznih člankih: http://tritecomment.blogspot.com/
Se mi zdi, da je tale blog v prvem planu sedaj 🙂
dr.filomena said,
September 2, 2009 @ 4:16 pm
Aha zanimivo, hvala. Vidim, da ste se pogovarjali ravno takrat, ko sem se jaz v slani vodi prepuščala delnemu informacijskemu mrku 🙂
My Kafkaesque Life said,
September 2, 2009 @ 4:30 pm
Dr.filomena, a ne vidiš, da zadnje čase, ko se zgodi kak dogodek, je prej na Twitterju kot pa na TV? Vedno bolj bo tako: Nek dogodek nekje na svetu in bo prej na Twitterju ali blogih. Tako je bilo z Michael Jacksonovo smrtjo ali pa z Iranskimi protesti. Za poročanje novic, ne bomo potrebovali starih medijev.
Vse se bo preobrazilo slej kot prej. Stari mediji so nadomestljivi. Ne bo se zgodilo, da bodo ljudje plačevali za članke, ker bo vedno določen delež ljudi na internetu delalo zastonj. Seveda je vprašanje, koliko kvalitetno bo to delo, vsi internetni viri niso dobri. A isto velja za TV in časopise. Jaz že več let nisem kupil časopisa v Sloveniji. Časopis in kava? Nič več. Google reader in kava, to je 2009. 🙂
alcessa said,
September 2, 2009 @ 4:47 pm
Ali pa… Ustanovimo poklic novinarja kot državnega (ne vladnega!) uslužbenca, novinarstvo kot absolutno neodvisno državno strokovno področje, ki ga nadzirajo neodvisni gremiji. Novinarji dobijo osnovno plačo in dodatek za uspešnost, ki ga redno določa neodvisna služba za ocenjevanje uspešnosti (=relevantnosti, kakovosti itd.) 😆
Žiga said,
September 2, 2009 @ 5:49 pm
RTVSlo je trba ohraniti kot javno, predvsem kulturno, ne pa novičarsko ustanovo. Primeren je model nacionalnih gledališč. Če bi šli na model kot je za cerkev in društva, bi prišli do tega, da bi si vsak svoj blog odpikal od davka. Kar je neumnost.
dr. onyx said,
September 2, 2009 @ 7:02 pm
Po moje bi moral obstajati spletni SAZAS. Danes uporabnik spleta samo plačuje dosto (s čemer služijo samo ponudniki te storitve, ki jo nobeden ne daje zastonj), ostalo naj bi bilo pa kar vse brezplačno na internetu. Po moje bi moral vsak, ki dostopa kakorkoli do interneta, plačati nek delež “naročnine”, ki gre v skupni sklad (ala SAZAS), nakar se ta denar registriranim spletnim medijem razdeli po nekem pametnem ključu, ki nikakor ne more biti samo število klikov ali obisk strani. Tako kot recimo radijska postaja plačuje za vsako predvajanje skladbe nek prispevek. Ker v nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bo večina ostalih medijev šla pod rušo, ostala pa nam bodo samo brezplačna spletna rumena jajca in Murkotove knjige.
In po moje do tega dne nismo več tako zelo daleč, kot izgleda, sploh če pogledam, v katero smer gre splet. Namreč danes smer komercialnemu delu interneta dajejo praktično samo oglaševalci, ki edini vstopajo v to enačbo z denarjem. Ne more in ne sme pa biti vse prepuščeno samo goli logiki denarja oglaševalcev. Vsaj po moje.
My Kafkaesque Life said,
September 2, 2009 @ 7:10 pm
@dr.onyx, me veseli, da bi tako rad plačeval. Predlagam, da že sedaj daruješ nekaj evrov na mesec, seveda po tvojem ‘pametnem ključu’, hehe. Mislim, halo? Kako boš internet, v katerem vsak dan nastane nekaj novega, ovrednotil? Kako boš določil, da bo fer, kdo dobi koliko? Pa saj to je nemogoče. Ne plačujem, pa makar ne berem slovenskih online novic. Itak mamo preveč države vmešane v našem življenju, zdaj nam pa bodo še določali, kateremu online portalu naj plačam denar?
Jaz si predstavljam internet kot zadnjo trdnjavo deregulacije in vmešavanja države. Lepo prosim, saj nismo Kitajska 😉 Ok, pretiravam, pa vendar. Ne bom plačeval več kot pa mesečno pavšalo za dostop do interneta.
dr. onyx said,
September 2, 2009 @ 7:16 pm
Saj RTV naročnino tudi plačuješ, brez da te bo kdo vprašal. Imaš elektriko? Da! Torej plačaš in zato dobiš vsebine, ki drugače ni teorije, da bi jih katera komercialna TV postaja snemala in predvajala. Pa pustimo ob strani samo kvaliteto RTV. Gre za podoben princip, o katerem govorim. Sicer bodo obstajali samo portali, tipa 24ur.com s svojimi sateliti, ki bodo odrezali večino oglaševalskega denarja in kjer skupinica študentov brska po spletu in kao piše članke.
Če sem jaz zaposlen na 24ur.com, jaz takih člankov v 8 urah sam napišem 10 ali več.
Matija Kočevar said,
September 2, 2009 @ 7:49 pm
@dr.onyx Ta tvoja obsesija z rumenim je nerazumljiva. Vsak dan pogledam po internetu, vsak dan znova ljudje pišejo krasne recenzije, slikajo lepe slike in ustvarjajo poglobljene članke. Ljudje pišejo o vsem, o tako nišnih in marginalnih zadevah, da jih RTV niti sanjat ne more in potem poslušam od tebe, kako je vse rumeno in kako je vse kar nekaj. Pa za to rabimo naročnino? Jih je treba plačevat? Ne. Ali to pomeni, da bodo nekega dne nehali ustvarjati zaradi pomanjkanja motivacije? Absolutno. Toda to ne pomeni, da jih bo nadomestil nekdo drug. Nekdo, ki mu bo stvar blizu. Morda se bo našel nekdo in jih uspešno iztržil.
Tvoje jadikovanje je podobno, kot kričanje, da bo zaradi interneta konec glasbe. Več alternativnih in inteligentnih glasbenih umetnikov imamo danes, kot smo jih imeli kdajkoli prej. Mainstreamu pa tudi ne gre tako slabo.
@Žiga – neumnost, da si svoj blog odpikaš od davka? Zakaj? Osebno menim, da veliko blogerjev s svojimi blogi po mojem mnenju ustvarja kar nekaj družbene vrednosti. Zakaj torej ne nekakšna nagrada za to, da skrbijo za slovenski jezik, širijo nove ideje in spodbujajo komunikacijo?
@Jure Gostiša – Mi je pa všeč to priznanje, da je spletno plačilo samo promocija cajtnga. Ravno danes sem bral raziskavo, da je to več ali manj edini cilj paywalla.
Pa še na splošno – za vsebine naj vas ne skrbi. Dokler smo ljudje še vedno sposobni takole debatirati o relativno zahtevni temi, se nam ni česa bati. Odkrito – tale blog in spodnji komentarji so bolj zanimivi, kot karkoli, kar sem danes uspel prebrati v časopisu. 🙂
alcessa said,
September 2, 2009 @ 8:05 pm
Matija, ti si torej mnenja, da obstaja kritična masa blogerjev, ki so sposobni iste profesionalnosti in neodvisnosti, kot jo pričakujemo od novinarjev?
Res je, veliko je dobrih prispevkov, ampak, jih je res dovolj, res pokrivajo vsa področja, ki bi jih naj moderni bralci prebrali? Blogi so osebni javni zapisi, torej je nepristranskost velikokrat le poskus…
Tisto o skrbi za slovenski jezik pa je bila… vljudna šala, ne da? 🙂
dr. onyx said,
September 2, 2009 @ 8:49 pm
@matija, če sem jaz pravilno razumel osnovni zapis na tem blogu, avtorica govori o tem, kako bi na internetu plačevali za vsebine? Moj predlagan model je samo eden izmed načinov, sem pa prepričan, da do njega nikdar ne bo prišlo. Nisem pa jaz nič obseden z rumenim, samo opazujem, da se na internetu oglaševalcem še najbolje prodajajo lahkotni portali. Ali sem kaj spregledal? Pa ne prosim v isti koš tlačiti bloge, ker jaz govorim o ljudeh, ki si z ustvarjanjem na webu služijo denar (profesionalci), ne samo zapravljajo čas. To ni eno in isto. Praktično vsi do zadnjega blogerja denar služijo na druge načine.
Matija Kočevar said,
September 2, 2009 @ 9:27 pm
@alcessa Hja, tega nisem rekel. Vem, da bi si vsi želeli, da bi bilo tako, ampak ne bo. Kar pa hočem povedati je, da veliko ljudem blogerji in vsi drugi spletni ustvarjalci vsebin nudijo dovolj vrednosti, da jim namenijo pozornost. Novinarji tekmujejo z njimi za to redko dobrino – pozornost. Če ne morejo uspešno tekmovati sedaj, ko je oboje brezplačno, bodo še težje konkurirali, ko bodo od bralcev zahtevali plačilo.
Kot sem že večkrat povedal drugje – nepristranskost je dolgočasna in pogosto precenjena. Tudi v medijih – ena najuspešnejših revij v zadnjih letih The Economist prav nič ne skriva svoje pristranskosti. Važna je kakovost – zaupanje pride s časom in ne z nepristranskostjo.
Skrb za slovenščino? Zakaj za vraga ne? Poglej – 20 let nazaj so ljudje zaključili šolo in v življenju napisali največ kakšen ček ali položnico. Danes pišejo vsi ves čas in za občinstvo. Nekateri bolj, drugi manj uspešno. Če bo kaj rešilo slovenščino jo bo to, da lahko v njej komuniciramo in ne to, da jo bodo ščitili ljudje v slonokoščenih stolpih.
@dronyx – se strinjam, da avtorica govori o tem in kot sem zapisal, denar ni noben resen garant, da se bodo take vsebine ustvarjale. RTVSLO je danes govedina, ki je meni čisto nezanimiva in če me kaj vprašaš njihov koncept ne sodi na internet. Enako tudi SAZAS ne, saj take organizacije ponovno nagrajujejo ravno rumene, torej pop vsebine vseh vrst.
Lahkotni portali se trenutno seveda prodajajo zaradi visokega obiska. Ampak po drugi strani z nadaljnjim padanjem oglaševalskih cen bodo tudi oni naleteli na težave. OK, sicer itak ne verjamem, da bodo mediji na spletu preživeli z oglasi.
In smo spet pri blogerjih in njihovi nekvalificiranosti. Popolnoma nobene veze nima, ali nekdo pač dela za denar ali ne – vsebina je vsebina. Njena kakovost ni odvisna od tega, ali je zanjo nekdo plačan. Oziroma – če si nekdo vzame čas, da napiše svoje mnenje o nečem po svoji redni službi, obstaja visoka verjetnost, da je ta tekst dejansko plod razmišljanja in truda. Kar za spletne članke, ki jih pišejo študentje za isti keš, kot ga dobijo za McDonaldsovim šankom, težko rečemo.
Kar hočem v resnici povedati je naslednje – ni več novinarjev in navadnih ljudi. Smo vsi, ki nudimo vsebino – eni jo pišejo za keš, drugi jo pišemo iz drugih razlogov. Pravo vprašanje je, katera vsebina bo pritegnila pozornost bralcev. Vse ostalo je precej postranskega pomena.
alcessa said,
September 2, 2009 @ 9:46 pm
Matija, s tvojim mnenjem o (ne)pristranskosti se sicer ni težko strinjati, edini črv, ki me dodatno matra, je ta, da bi vsak od nas, sodobnih udeležencev v slovenskem spletu, moral biti sposoben pisati o tematikah, o katerih osebno mislimo drugače, na način, ki ga zasebno ne uporabljamo … skratka, vsak od nas bi moral POLEG osebnega pisanja biti sposoben pisati tudi neosebno in čim bolj nepristransko, usmerjeno na tematiko samo. Približno tako, kot smo morali v osnovni šoli pisati spise o temah, ki nam niso bile blizu, in to tako dobro, da si nismo pokvarili ocene (bivša pridna punca press). Prepričana sem, da je to pomemben korak v življenju modernega homo socialikusa 🙂 In ker večina od nas ne piše tako, rabimo takšne prispevke, da se po vzoru oz. skozi prispevke drugih vsaj približno naučimo stopiti iz sebe in stvari gledati s čim manjšo prisotnostjo lastne osebe. Prepričana sem, da je to pomembno, istočasno pa vem, kako zelo so lahko vsi izrazi, ki jih v tem odgovoru navajam, relativni. Res je tudi, da že dobra debata, kot na tem blogu, pomaga stopiti iz lastne sence. Ampak subjektivnost izražanja je ZELO PRECENJENA.
V zvezi s slovenščino: tudi tukaj se strinjam s sabo, slovenščina na spletu množično cveti, zdi se mi, da bolj kot kdaj koli prej, in marsikaj je ful fajn prebrati. Problem je samo, da so tipične napake pogovorne slovenščine zelo prisotne in velikokrat oz. marsikomu neopazne kot napake, kar pomeni, da hitro dobijo funkcijo vzora. Zborni jezik in pogovorni jezik se po definiciji razlikujeta in ravno tako, kot sem mnenja, da bi mi vsi morali biti sposobni pisati objektivno oz. težiti k temu, tako sem prepričana, da moramo obvladati tako zborno kot tudi pogovorno slovenščino in poznati razlike, vedeti, kdaj se kje katera uporablja. Samo šola oz. pouk slovenščine nikakor ni dovolj, potrebujemo jezikoslovno sposobne medije in prostor za izražanje, kjer ta razlika velja.
pengovsky said,
September 2, 2009 @ 11:12 pm
Kaže, da bom moral res kaj napisat na to temo
Ampak nekaj nepovezanih misli, po Janša/Kučanovem sistemu (najprej diskvalifikacija, potem pa likvidacija)
Dejstvo, da je debato sprožil Rupert Murdoch ni nepomembno. Lastnik največjega medijskega imperija na svetu ima seveda en sam motiv. Šuške. Veliko njih. Dejstvo je, da internet (širše: novi mediji) spreminjajo navade “uporabnikov” medijskih vsebin. Ampak ta zgodba ima tako prekleto dolgo brado, da glava peče.
Ste vedeli, da je Jugoslovanska nogometna zveza (JFS) od Jugoslovanske radiotelevizije (JRT) zahtevala nadomestilo izpada prihodka, ko je JRT začela s prenosom tekem jugofuzbala? V JFS so bili prepričani, da bo na tekme hodilo manj ljudi, ker bodo fuzbal dobili doma. Kaj se je zgodilo? Nič. JRT ni plačala (jasno), folk je pa še vedno hodil na tekme. Dobre tekme so bile dobro obiskane, tekme med Radničkim in Ćelikom so hodili gledat pa samo die hard fani. In vse je bilo tako kot prej.
Danes sicer televizije plačujejo za prenos tekem, ampak ne zato, ker bi imela UEFA premalo gledalcev na štationih, ampak zato, ker je fuzbal tako prekleto vroča roba, da se prodaja za suho zlato
Skratka – dilema, ali naj bojo novice plačljive ali ne, je umetna, njen namen pa je zgolj in samo maksimizacija dobička tistih, ki že tako ali tako dominirajo na medijskem trgu. To, da se BBC prikazuje kot nekaj strašnega, je naravnost smešno, še posebej če to dela lastnik Fox Newsa. Ali pa Sky Newsa (ki sta, mimogrede, partnerski televiziji).
Vplivne medijske hiše poslujejo z dobičkom. Razen pogoltnosti ni nobenega drugega poslovnega razloga, da bi uvajali plačljiv dostop do informacij.
Prav tako je seveda jasno, da novinar, katerega članek je objavljen tako v časniku (ali pa na TV, radiu, ipd) in na internetu, ni zaradi tega nič bolje plačan. Torej gre dodaten denar, ki ga izdajatelj zasluži z večkratnim objavljanjem istega članka, naravnost v izdajateljev žep.
Ostane nam torej še zgolj argument plačevanja za dostop do vsebin kot tak. Pri tem pa je treba vedeti, da informacije niso zgolj potrošno blago, ampak edini produkcijski faktor, ki nima končne količine. Formule o mejnih stopnjah substitucije sem že malo pozabil, ampak kolikor se spomnim Laha in Iliča (ja, FDV :)), je pri neskončni količini nekega produkta tržno ravnovesje med povpraševanjem in ponudbo nekje okoli ničle (če sem pobrkal pojme, naj mi bo oproščeno. Menim, da je jasno, kaj mislim).
O konceptu informacije in delitvi na tiste, ki si plačevanje informacij lahko privoščijo in na tiste, ki tega ne zmorejo, pa kdaj drugič…
Jure Gostiša said,
September 3, 2009 @ 8:15 am
@My Kafkaesque Life Google reader in kava se sliši fajn, dokler google reader ima kaj za pokazat. Kaj bo pa kazal, ko bodo usahnili ponudniki vsebin? Par twitterašev in tistih nekaj blogov, ki dejansko sami delajo vsebino in ne le premetavajo vsebino medijev?
@dr. onyx Napačno je razmišljanje, da denar na spletu pobirajo portali tipa 24ur.com. Tudi oni poberejo konkretno premalo. Glavnina denarja gre v posrednike vsebine, ne ponudnike vsebine – Google, ostali iskalniki, socialna omrežja, agregati…
@Matija Kočevar Sploh ne gre za priznanje, nikoli tega nismo skrivali. S prodajo člankov (po komadu) na spletu ne boš prišel daleč. Sicer je precej pametnjakovičev, ki potem izpostavijo iTunes in kako da oni pa uspevajo z mikroplačili, ampak je logika čist druga – ko kupiš komad, veš, kaj kupuješ, ker si ga že slišal, zato nikoli nisi razočaran nad nakupom. Ko kupiš članek, ne veš, kaj kupuješ, pogosto nisi zadovoljen z nakupom, ker se izkaže, da je članek slab ali pa te tema niti ne zanima.
@alcessa Lahkotni portali se prodajajo, ampak ne dovolj. Še zdaleč ne dovolj.
Ko berem tole imam ves čas občutek, da je internet (ne samo mediji, tudi vse ostalo) kao dober biznis. Ni. Internet je največja kurilnica denarja, kar jih je bilo doslej. Ampak pri tolikšni masi projektov jih seveda toliko in toliko uspe, nekateri so celo bomba. Velika, velika večina internetnih podjetij, za katere se celo smatra, da so uspešna, pa samo kuri vloženi kapital.
pengovsky said,
September 3, 2009 @ 8:21 am
@Jure Gostiča:
Ko berem tole imam ves čas občutek, da je internet (ne samo mediji, tudi vse ostalo) kao dober biznis. Ni. Internet je največja kurilnica denarja, kar jih je bilo doslej. Ampak pri tolikšni masi projektov jih seveda toliko in toliko uspe, nekateri so celo bomba. Velika, velika večina internetnih podjetij, za katere se celo smatra, da so uspešna, pa samo kuri vloženi kapital.
True.
Kitaj said,
September 3, 2009 @ 8:37 am
Zakaj pa bi morali mediji kovati dobiček? Verjetno se vsi strinjamo, da je dostop do informacij ena od osnovnih pravic, ki naj bi jo v sodobni družbi užival vsak človek. Približno tako kot voda. Bi bili pripravljeni za vodo plačevati toliko, da bi nekdo na ta račun koval mastne dobičke? Na Japonskem je na primer veliko medijev organiziranih v obliki neprofitnih zavodov. Ti zavodi plačujejo novinarje in skrbijo za kvaliteto člankov. Ni pa jim treba skrbeti za dobiček svojih lastnikov.
Jure Gostiša said,
September 3, 2009 @ 8:44 am
“Zakaj pa bi morali mediji kovati dobiček? ”
In tu se umikam iz debate in vam želim prijetno preživljanje časa ob gledanju RTV programa in nošenju Murinih (sponsored by taxpayer) oblek 🙂
My Kafkaesque Life said,
September 3, 2009 @ 9:03 am
@Jure Gostiša, vedno je smešno, ko nekdo najavi svoj odhod iz debate z neko pointo, ki ni smešna 🙂
Očitno si eden tistih slovenkih pesimistov, ki so vedno kontra, ki vse vidijo negativno. Internet ima toliko potenciala, vsako leto se preporodi. 10 let in imamo Blogger, WordPress, You-Tube, Facebook, Twitter in na stotine podobnih lokalnih različic. Da ne govorim o milijonih forumov in online portalov z novicami, ki služijo denar z oglaševanjem. To bo zmeraj funkcioniralo. Enostavno ne bo uspelo s plačljivimi članiki, morda v nišah, a ne v maistreamu.
Se strinjam s Kitajem. Poglej si ameriške medije, npr. FOX news. Ko je naravnano na dobiček, nenehno lažejo, si izmišljujeo škandale, samo, da gledanost (in dobiček) poraste… Torej, zakaj bi naj imeli takšne megalomanske dobičke, če je kvaliteta zanič? Koliko stvari na internetu je zastonj, pa so dosti boljše kot plačljiv produkt. Internet je marsikomu pricviknil krila in spravil na realna tla in to je zmaga malega človeka.
Jure Gostiša said,
September 3, 2009 @ 9:15 am
Napoved umika je bila zajebancija, ker kaj drugega kot zajebancijo na tako izjavo pač jaz nimam za povedat. Živimo pač v različnih svetovih, v mojem je dobiček pač računovodska postavka in to hudičevo nujna.
Služijo denar z oglaševanjem, ja, ta bo. Če s služiti misliš “imajo nek prihodek”, potem še, če pa služiti pomeni tisto, kar naj bi pač pomenilo, torej dobiček, potem pa sori, pač ne veš, o čem govoriš.
Blogger, WordPress, You-Tube, Facebook, Twitter – samo za Worldpress ne vem, kako mu gre, vsi ostali so kot projekti čisti minus. Blogger verjetno še najmanj, ker posredno googlu omogoča izkoriščanje longtejla, You tube ima za to preveč stroškov. Facebook ima potencial, ampak zaenkrat ne kaže, da bi uspel upravičiti investicojo. Twitter še niti ni začel zaganjat posla, menda bodo drugo leto nekaj poizkusili.
In ja, strinjam se, da ne bo uspelo s plačljivimi članki, vsaj za večino ne, nisem nikoli tega trdil.
My Kafkaesque Life said,
September 3, 2009 @ 9:28 am
Človek, oprosti, samo ti kar nekaj govoriš brez podlage in se mi ne da it v vsako tvojo zmotno postavko posebej…
Samo to.. Blogger, WordPress, You-Tube, Facebook, Twitter – samo za Worldpress ne vem, kako mu gre, vsi ostali so kot projekti čisti minus.
Jaz sem govoril o teh stvareh kot alternativa klasičnim dobičkonosnim medijem, ti pa kar nekaj…
Nima smisla prazno slamo mlatit. Ko se jaz poslovim iz debate, se zares in ne ‘kao zahec’.
Z mojega vidika je vse prežvečeno. Zbogom.
Matija Kočevar said,
September 3, 2009 @ 9:31 am
Hm, Jure ima na nek način prav. Osebno menim, da mediji kot komercialne entitete morajo obstajati. Neko centralno planiranje bi predvsem zadušilo veliko inovacij, ki jih lahko pričakujemo v tem prostoru. Dostop do informacij bi težko postavili med enake pravice, kot je pravica do svobode izražanja – mislim, ni razloga da bi država omejevala dostop do njih, če pa se za to odločijo posamezni komercialni ponudniki, pa morajo imeti do tega pravico.
Še enkrat – Jure ima dovolj izkušenj, da ima prav – oglaševanje ni pot naprej. Glede tega se je z njim potrebno strinjati. Od oglasov na spletu zares služi majhen del ponudnikov vsebin in še to predvsem tisti, ki bodisi nudijo neko platformo ali posredništvo (beri Google).
Se pa ne strinjam v celoti s kurilnico denarja – neto vpliv interneta na družbo in gospodarstvo je nedvomno pozitiven. Če je s tem prinesel neke druge začasno negativne vplive je to pač samo en del, ne pa cela zgodba. Ja, mediji trpijo, spet drugi zaradi interneta cvetijo.
To, da mediji ne uspejo iztisniti denarja iz vsebine je težava za njih. Za nekatere druge je manj pomemben neposredni denar, ampak se osredotočajo na posredne prednosti. Nekdo z blogom in kakovostno vsebino pritegne nove stranke za svoje podjetje. Spet nekdo drug zaradi svojih fotografij dobi možnost slikanja za podjetje. Spet tretji z objavo svojih videov dobi priložnost v filmski industriji. Neposrednega prihodka iz teh stvari ni, vendar to ne pomeni, da vrednost ni bila ustvarjena. Ni pa to dober model za medije, ki živijo od prodajanja splošne vsebine.
Jure Gostiša said,
September 3, 2009 @ 9:36 am
So alternativa do neke mere, nikakor ne popolna, še posebej ne, ker je velika večina vsebine na njih s temelji iz klasičnih medijev in če tam ne bo vsebine, jo bo tudi tu počasi začelo zmanjkovati. Seveda ne bo nikoli zmanjkalo.
Če pa meniš, da je večina folka zadovoljnih s 140 znaki, da je MJ pokojni, se pa pač motiš.
Iz mojega vidika pa še zdaleč ni prežvečeno, smo šele dobro (žal zelo pozno) začeli žvečiti, če pa ne bomo uspeli (mediji na splošno) prežvečiti in se nam bo zataknilo, pa verjemi, da boš tudi ti občutil s svojimi informacijskimi alternativami.
Aja, pa zbogom tudi tebi 🙂
Jure Gostiša said,
September 3, 2009 @ 9:41 am
@Matija Kočevar Ja, internet ni kurilnica denarja, če upoštevaš vpliv na družbo in gospodarstvo kot neko celoto, vendar zasebni kapital, ki je financiral večina tega, ni imel ideje, da dela družbenokoristna dela. Večina tega je le colatteral benefit (da ne bo samo damage:) ) – denarju je včasih pa le treba pustit, da razgraja naokoli, včasih mu še kaj uspe:)
dr. Onyx said,
September 3, 2009 @ 9:52 am
V takih debatah se vedno najde ogromno ljudi, ki na Internet gledajo kot na nekakšen mega medijski karitas, kjer je ogromno zastonj filmčkov (legalno ali ne), glasbe, čudovitih fotk, člankov, ki so boljši, kot v plačljivih časopisih in tako dalje. Ko to razmišljanje presežeš in se začneš spraševati, kje se pa tu da služiti denar, kam bi bil pripravljen investirati, ali lahko pustim službo in se zaposlim “na internetu”, pa stvari niso več tako enostavno in po pravici povedano mi ni jasno, kako lahko nekdo živi samo od spleta, kjer je vse đabe, razne tu pa tam kakšnega oglasa?
Nihče od teh, ki živijo samo od spleta, pa mi ni še pokazal računovodskega izkaza v dvostavnem knjigovodstvu (prihodki – izdatki -> poslovni uspeh). Za Bolho sem prebral, da posluje še vedno z milijonsko izgubo in torej samo požira denar investitorjev. je pa za nekoga očitno precej vredna, ker upa, da nekoč, nekje, v daljni prihodnosti bo…. (vse drugače)?
dr.filomena said,
September 3, 2009 @ 10:01 am
@My Kafkaesque Life: Twitter, bralniki itd. ustvarjajo kakofonijo informacij in več nikakor ni nujno tudi boljše. Nasprotno. Je res pomembno, da v hipu izveš za smrt zvezdnika z drugega kontinenta? Ali je mogoče bolj pomembno, da izveš, kaj se v tvoji lastni državi dogaja z davkoplačevalskim denarjem, kar podrobno razišče novinar in o tem poroča? Pridobitev neke zanimive informacije je šele začetek njene umestitve v kontekst in oblikovanja sklepov. Dober prispevek na to temo je imel v Mladini pred nekaj meseci Gustinčič. Vsak po svoje. Tebi bralnik RSS in kava, meni spletni časopisi (kadar sem v Sloveniji, papirnati) in čaj s tedenskim dodatkom Mladine in Economista 😉
@alcessa: saj se šališ, ne? 🙂 Mislim, da je čas, da se vrneš iz Nemčije 😈
@Žiga: popolnoma se strinjam.
@dr. onyx: zanimiva ideja. Če bi vlekel analogijo, bi ‘prispevek za spletne medije’ plačevali ponudniki dostopa do spleta, največji delež nabranega denarja pa bi šel najbolj obiskanim portalom?
@Matija Kočevar: počaščena sem, da si moj zapis obdelal na svojem blogu, ampak ne vem, če si ga v resnici prebral? Že z naslovom si senzacionalistično udaril mimo, bere pa se kot komentar kakšnega drugega besedila. Mimogrede… zakaj bi bil bloger v zahvalo za ubadanje s hobijem oproščen davka? Naj svoje pisanje pretopi v denar, če je dovolj sposoben. Sicer naj mu bo v zadoščenje slava 😉
@pengovsky: likvidacija neuspešna 😈 Kolikor vem, debate ni sprožil stari Murdoch, ampak je prisotna že kar nekaj časa.
Zanimiv nogometni info. Za manjšo lepotno napako, da je bila JFS s svojo zahtevo neuspešna v nekem drugem, za stopničko manj kapitalistično usmerjenem sistemu.
Tistega o produkcijskih faktorjih ne razumem najbolje. Če trdiš, da informacije nimajo tržne vrednosti, na borzi preveri, kako je s trgovanjem z notranjimi 😈
@Kitaj: ta argument sem čakala. Dandanes vsi zahtevajo pravice, ki jih ne bi spremljale nobene dolžnosti. Kupuješ vodo v plastenkah? V Sloveniji naj bi za informiranost ljudstva poskrbel vsaj javni zavod, ki se financira iz proračunskega denarja in RTV prispevka. In zakaj naj medij v zasebni lasti s kakovostno ponudbo ne bi ustvarjal dobička? Kakšno motivacijo naj potem ima družba za ponujanje medijskih vsebin?
Vsem se prisrčno zahvaljujem za udeležbo v debati. Prijetno sem presenečena nad odzivom s pestro paleto razmišljanj, deljenih izkušenj in drugačnih idej. Samo še eno kost navržem: ko sem prebirala 120 let stare slovenske časopise, so bila prva stvar, ki sem jo opazila, oglasna sporočila. Oglaševale so se druge stvari, ampak načelo je bilo popolnoma enako. Mediji se ves čas spreminjajo, tako kot vse drugo na tem planetu z njim vred. Statičnost je iluzija.
Jure Gostiša said,
September 3, 2009 @ 10:12 am
@dr. Onyx Da, res je. Zelo malo je projektov, ki se lahko pohvalijo s plusom. Spletni medijski projekti so futrani iz tradicionalnih medijev, ostali iz kapitala iz večinoma offline sektorja (industrija, storitve,…).
Za spletne strani medijev se mi je vedno zdelo, da so kot dojenček na seskih mame, ki vedno bolj sesa in je vedno večji, mama pa vedno bolj šibka. Ko bo mama shirala…
Še en po mojem mnenju dober primer. V naši skupini je prek 200 spletnih projektov, takšnih in drugačnih.
Ko smo šli analizirat najuspešnejše modele (v nekem obdobju, je treba poudarit, ker se hitro spreminja), je bil čisto na vrhu po dobičkonosnosti projekt sklopa cca. 30 portalov z nišno vsebino (od lajfstajla, kuharije, opreme stanovanja, ribištva…), ki se je preživljal z revenue sharingom od prodaje naročnin na tiskane izdaje revij s temi nišnimi vsebinami. 🙂
pengovsky said,
September 3, 2009 @ 10:33 am
@Kitaj: napačna argumentcija dobrega pointa. Tudi za vodo plačuješ.
dr.filomena said,
September 3, 2009 @ 10:37 am
@pengovsky: Ne plačuje vode, ampak uporabo vodovoda, ki mu jo pripelje do doma. Voda sama je (zaenkrat) zastonj. In v ZN se bijejo bitke, da bi tako tudi ostalo.
pengovsky said,
September 3, 2009 @ 10:38 am
Ja, to sem v bistvu mislil. Za storitev plačuje. Stojim popravljen 🙂
dr.filomena said,
September 3, 2009 @ 10:41 am
Pravzaprav je dobra analogija, ker menim, da medijem ne plačuješ informacij ampak dostop do njih.
pengovsky said,
September 3, 2009 @ 10:43 am
In tu se stvari zapletejo. Si vedela, da ti elektrike ne smejo odklopit, čeprav je ne plačuješ? Lahko te zarubijo, ne smejo ti je pa odklopit. Tebi kot fizični osebi, da ne bo pomote….
dr.filomena said,
September 3, 2009 @ 11:00 am
Zanima me, kako je s tem v ZDA.
A Teaser | SLEEPING WITH PENGOVSKY said,
September 3, 2009 @ 3:44 pm
[…] The good doctor posted a wonderful post (Slovenian only) on whether access to online news should be charged or not. Pengovsky is trying to […]
Kitaj said,
September 3, 2009 @ 8:32 pm
@dr.filomena:
Nisem rekel, da mediji ne smejo kovati dobička. Narobe je to, da se to od njih samoumevno pričakuje, sicer jih lastniki kot nedobičkonosne zavržejo. Še bolj pa se mi zdi narobe to, da je dobiček/denar postal glavna/edina motivacija današnje družbe.
Ustekleničene vode pa ne pijem. Sem pa pred leti, ko sem živel v nekem velemestu, kupoval balone z pitno vodo, saj je bila tista iz pipe komajda dovolj dobra za pomivanje.
Kakovost sem torej pripravljen plačat, ne bom pa denarja zapravljal za porumenele novičarske portale in njihove bombastično/škandalistične vsebine.
Please Enter Your Username And Password | SLEEPING WITH PENGOVSKY said,
September 5, 2009 @ 4:31 am
[…] The good doctor posted on whether media should be freely available on the internet or whether it should be paid for. The […]
Zvone said,
September 5, 2009 @ 9:42 am
Preberite izvorni prispevek in preletite komentarje, pa vam bo jasno: debatirate o povsem obrobnih stvareh. Dejstvo je, da se rojeva nov medij (internet) in, da se medijski kolač oblikuje na novo. Mediji s(m)o zmedeni, bralci tudi, o tem, da živimo sredi informacijske revolucije, pa se bodo učili vnuki naših vnukov čez 100 let. Mi očitno tega nismo sposobni prepoznati.
Pustite časopise, da se ukvarjajo sami s sabo, da se dražijo, da gredo svojo pot, kmalu bodo itak postali le še medij bogatašev (papir, tisk in distribucija že danes požrejo skoraj 75% cene – kdo torej najbolj služi v časopisi verigi?), naša naloga je, da usmerimo internet v prihodnost. To je približno tako, kot v Ameriki pred 100 leti. Zakoni divjega zahoda, mafije in uličnih tolp New Yorka so pripeljali do najuspešnejšega gospodarstva in podobno se dogaja z internetom.
Dokler bomo pogledovali na tuje vrtove, se ne bomo mogli ukvarjati s svojim.
Raje kot internetne debate o prihodnosti časopisov, bi se morali lotevati prihodnosti interneta, zato podpiram, da postane RTV naročnina “medijska naročnina”, kjer sam izbiram, komu bom dal denar (Večeru, jasno!). Podpiram iniciativo, da gre strošek interneta v davčno olajšavo. Tudi mobilni internet. Predlagam, da država pripravi razpis za projekte državljanskega novinarstva (dajmo sofinancirati blogarske projekte, spletne / mobilne projekte posameznikov). Sem za debato o definicijah, minimalnih standardih, sodelovanju…
Zgodba o časopisih je zgodba drugih ljudi iz drugega časa. Verjemite.
masad said,
August 15, 2010 @ 7:51 pm
Če v tako majhni državi, kot je Slovenija, 25 spletnih strani in 10 blogov piše (recimo) o novem modelu Samsungovega mobilnega telefona, zna biti to za uporabnika zelo utrujajoče.
Vtipkaš v iskalnik Samsung XXX in dobiš kopico linkov. In ker hočeš prebrati čim več različnih mnenj o tem mobilnem telefonu, klikaš kot nor, ampak na vseh spletnih straneh, kjer pišejo o omenjenem telefonu, je praktično enak tekst. Katastrofa!
Da pa bi lenuhi spremenili dva stavka, to pa ne. In naj bo jasno: če bi kaj spreminjali, bi zmanjkalo časa za kopiranje kakšne druge vesti.
Predstavljajte si, da se je v nekem križišču pokvaril semafor, pa 17 prometnih policajev kaže voznikom popolnoma enako (sicer pravo) smer. Namreč, ravno to je današnji splet!
Lastnik spletne strani (webmaster), ki dela na isti način, kot dela 99% njegovih kolegov-konkurentov, ni prav nič boljši kot nekdo, ki kopira 16 ur dnevno v fotokopirnici. S to pomembno razliko, da v fotokopirnico različni ljudje nosijo fotokopirat POPOLNOMA RAZLIČNE tekste ter slike, na spletu pa različne strani ponujajo POPOLNOMA ENAKE vsebine.
Tak način je (v perspektivi) popolnoma neperspektiven!
In ravno zato (in bodo še bolj!) velike časopisne hiše producirajo SVOJE verzije, ocene, reportaže nekih dogodkov, s svojimi lastnimi novinarskimi teksti in svojimi lastnimi fotografijami in videi.
35 krat multiplicirano vest o novem Samsungovem mobilcu (vse vesti imajo, kot rečeno, praktično enak tekst) zagotovo ne moreš zaračunati oz. jo ne bo nihče plačal. Kvalitetne novinarske pripevke pa nekateri bodo.
Poleg tega bodo omenjene časopisne hiše tožile za vsak nedovoljen copy/paste neke vesti (ki so jo sproducirali novinarji te hiše), ali za nedovoljen copy/paste fotografij.
1000 dolarjev tu, 1500 dolarjev tam, pa bo najmanj za en lep izlet za cel kolektiv…