Obsesija z vanilijo mi ni posebno blizu, ampak glede na svojo čokoladno odvisnost ostajam pridno tiho in poskušam razumeti. Poustvarjanje v restavracijah zaužitih slastnob v domači kuhinji mi je v užitek in glede na vaniloljubnost meni ljubih je končno prišla na vrsto tudi že marsikje okušena krostata.  V SSKJ tega izraza sicer ni in sumim, da enako dobro diši in boža brbončice tudi kot vanilijeva pita.

Najprej sem se je lotila s pomočjo receptov s slovenskih portalov. Rezultat je bil užiten, ne pa tisto pravo. Vanilijev puding z dodatki se mi ni hotel strditi, po navodilih sem dodajala želatino, pa vseeno ni bilo prav. Konsistenca in okus tudi v drugem poskusu nista dosegala izgleda (potrudila sem se z rezanjem in zlaganjem sadja). Treba je bilo zavihati rokave.

Pobrskala sem po italijanskih portalih, sestavila dva recepta in v tretje je le šlo. Takole:

(Sestavin nikoli ne tehtam, tako da so količine približne.)

Testo:

  • 350 g moke
  • 150 g hladnega masla
  • 120 g sladkorja v prahu
  • majhno jajce
  • sol

Hladno maslo čim hitreje nareži na majhne koščke in s prsti zmešaj z ostalimi sestavinami.

Hitro, da se vse skupaj ne segreje.

In zgneti v kepo. (Če je masa presuha, dodaj malo zelo hladne vode.)

Zavij v plastično folijo in pusti, da v hladilniku počiva najmanj eno uro.

Razvaljaj.

S testom obloži pekač za pite in na več mestih prebodi z zobotrebcem, da se dno ne dvigne preveč.

Peci približno 20 minut pri 200°C.

Medtem, ko se testo peče, se lahko lotiš priprave vanilijeve kreme:

  • 4 rumenjaki
  • 120 g sladkorja
  • 75 g moke
  • 1/2 l mleka
  • strok vanilije

Tokrat sem namesto štirih uporabila pet rumenjakov, ker so bila jajca bolj kumrna. Primer tega, zakaj so količine približne.

V glavnem, z ročno metlico pogumno dobro stepi rumenjake s sladkorjem, dokler ne nastane svetla krema.

Vzdolžno prereži strok vanilije.

Vanilijin “kaviar” postrgaj v mleko in ga zavri.

V jajčno-sladkorno zmes zamešaj moko. Če krema ni gladka, dodaj kakšno žlico mleka.

Kremo vlij v vanilijevo mleko, ki naj bo na zelo, res zelo nizkem ognju. Takoj se loti mešanja in ne zaspi niti za hip, da ne nastanejo grudice.

Ko se masa zgosti, odstavi z ognja.

Zlij jo v pečeno testo.

Poljubno obloži s sadjem. V tem primeru sem uporabila zmrznjene borovnice, sicer pa lahko narežeš raznobarvno sadje in se igraš z dekoracijo. Če zadevo preliješ z želatino, se bo lepše rezala, ker sadje ne bo padalo s posameznih koščkov.

Dober tek!