Dr. Filomena

Drugi teden testiranja Nokie E7 je za nama. Roka se privaja nanjo, čeprav je precej večja od mojega siceršnjega telefončka. V resnici ima tri tipkovnice: dve zaslonski (pokončno in ležečo) in mehansko. Zaslonske se mi precej upirajo, ampak mi na teh dveh vseeno kar gre. Največja težava je v mojem stalnem multitaskingu. Zdi se, da ves čas žongliram po nekaj nalog in imam prosto največ eno roko. Mimogrede, večopravilnost gre precej dobro testiranemu telefončku, kar mu štejem v velik plus. Kakorkoli, čeprav je šlo s težavo, lahko tudi Nokiino mehansko tipkovnico izvlečem in nanjo tipkam z eno roko. Ponavadi to počnem na avtobusu ali med hojo, medtem ko z drugo roko potiskam voziček, zato zaslonska skoraj ne pride v poštev. Na zgornji mi zlasti ugaja preprosta uporaba šumnikov, prav pa pridejo tudi smerne tipke in hitrost postavljanja kurzorja na pravo mesto v besedilu z dotikom zaslona brez tiščanja in čakanja na oblaček s povečavo, ki mi para živce pri nekem drugem operacijskem sistemu.

Poigrala sem se tudi s sočasno uporabo HDMI in USB vhodov. Prek prvega sem telefon povezala s televizorjem, prek drugega pa tipkovnico. Ne vem, koliko je reč resnično uporabna, ampak zabavno je bilo sestavljati dokument v aplikaciji QuickOffice na res velikem zaslonu in z običajno tipkovnico, brez pravega računalnika. Telefončki postajajo vse pametnejši, ni kaj.

Ko smo ravno pri igranju, ne morem mimo fotoigračkanja. Zgoraj je posnetek zaslona (z aplikacijo Screen Snap)  med prikazom galerije fotografij potem, ko sem kamero telefona usmerila v televizor, ko je bil priklopljen nanj. Ljuba kroglica pregelk, nikdar nočem biti velk!

Za mano je prvi teden testiranja Nokie E7, po kateri bom en mesec pasla prste tako kot še šest preizkuševalcev. Prvih nekaj dni sem telefon prilagajala svojim željam, nanj prenašala osnovne aplikacije iz trgovine Ovi in besno fotografirala. Zdaj ga uporabljam že malenkost bolj rutinirano.

Moji prvi vtisi pri uporabi elektronske pošte in družabnih omrežij

Nastavila sem si dva e-poštna predala in zanju pripravila gradnika na domačih zaslonih (skupaj so trije, med njimi listam s prstom ali jih izbiram na sredini dna zaslona). Prvi pomislek je, da ne morem nastaviti velikosti gradnika in lahko zato vidim le zadnji dve sporočili posameznega nabiralnika.

Branje in sestavljanje sporočil sta precej intuitivna. Lažje kot na zaslonu tipkam na fizični tipkovnici, ki jo odprem s stiskom na dveh straneh. Zelo pogosto imam za telefon na voljo samo eno roko, zato je že samo odpiranje včasih zahtevno, najlažje pa tipkam, če je telefon položen na mizo. Pri dolžini mojih prstov pride pri tipkanju z eno roko (medtem, ko je telefon v njej) v poštev samo pokončna tipkovnica na zaslonu na dotik.

Pri branju pogrešam branje v načinu, ki bi prikazal samo besedilo (brez oblikovanja). Mogoče nastavitev obstaja, ampak je nisem našla.

Tisto, kar me najbolj žuli, je nerazumljiva omejitev velikosti posamezne priponke na 4 MB. Mi kdo razloži spodnji posnetek zaslona?

Preizkusila sem nekaj aplikacij za družabna omrežja in se strinjam s Pengovskim, ki je kot najuporabnejšo predlagal Gravity. Uporabljam jo za Twitter, na Facebook pa se vseeno raje prijavim kar prek njegove mobilne spletne strani. Močno pogrešam obvestila o omembah in zasebnih sporočilih na domačem zaslonu telefona.

Prvi teden je bil zanimiv in prsti vedno hitreje najdejo prave tipke – na zaslonu in na fizični tipkovnici. Se že veselim naslednjega.