Drugi teden testiranja Nokie E7 je za nama. Roka se privaja nanjo, čeprav je precej večja od mojega siceršnjega telefončka. V resnici ima tri tipkovnice: dve zaslonski (pokončno in ležečo) in mehansko. Zaslonske se mi precej upirajo, ampak mi na teh dveh vseeno kar gre. Največja težava je v mojem stalnem multitaskingu. Zdi se, da ves čas žongliram po nekaj nalog in imam prosto največ eno roko. Mimogrede, večopravilnost gre precej dobro testiranemu telefončku, kar mu štejem v velik plus. Kakorkoli, čeprav je šlo s težavo, lahko tudi Nokiino mehansko tipkovnico izvlečem in nanjo tipkam z eno roko. Ponavadi to počnem na avtobusu ali med hojo, medtem ko z drugo roko potiskam voziček, zato zaslonska skoraj ne pride v poštev. Na zgornji mi zlasti ugaja preprosta uporaba šumnikov, prav pa pridejo tudi smerne tipke in hitrost postavljanja kurzorja na pravo mesto v besedilu z dotikom zaslona brez tiščanja in čakanja na oblaček s povečavo, ki mi para živce pri nekem drugem operacijskem sistemu.

Poigrala sem se tudi s sočasno uporabo HDMI in USB vhodov. Prek prvega sem telefon povezala s televizorjem, prek drugega pa tipkovnico. Ne vem, koliko je reč resnično uporabna, ampak zabavno je bilo sestavljati dokument v aplikaciji QuickOffice na res velikem zaslonu in z običajno tipkovnico, brez pravega računalnika. Telefončki postajajo vse pametnejši, ni kaj.

Ko smo ravno pri igranju, ne morem mimo fotoigračkanja. Zgoraj je posnetek zaslona (z aplikacijo Screen Snap)  med prikazom galerije fotografij potem, ko sem kamero telefona usmerila v televizor, ko je bil priklopljen nanj. Ljuba kroglica pregelk, nikdar nočem biti velk!