No, pa smo tu. Uro pred nastopom volilnega molka. Žal mi ni uspelo sestaviti zapisa z resno primerjalno analizo strankarskih programov, ampak seznam povezav je še vedno na voljo in verjamem, da ste (ali boste) programe vsaj preleteli, če že ne podrobno prebrali. Toplo priporočam ogled posnetka današnjega soočenja na nacionalni televiziji, ki bo objavljen na portalu MMC. Ob odličnem vodenju in odsotnosti prvakov dveh strank, ki sta se kavalirsko umaknila na kabelsko televizijsko postajo z manjšim dometom, je bilo vzdušje umirjeno. Veliko je bilo povedanega prav o vsebini programov in voditelja sta znala predstaviti programske razlike med strankami. Prepričana sem, da je/bo oddaja kateremu izmed še neopredeljenih olajšala odločitev.

Sama sem se o tem, komu nameniti svoj glas, odločila že pred nekaj tedni. Zame je to svojevrsten rekord, ker se je pogosto dogajalo, da sem se dokončno odločala z volilnim listkom pred seboj. Program stranke je zame pomemben.

Ne bi mogla podpreti stranke, ki se zavzema za ukinitev trajnega sodniškega mandata. Ob razlagi, da mora politika prevzeti odgovornost za učinkovitost sodstva, se naježim.

Prav tako ne bi mogla podpreti stranke, ki si jemlje pravico urejati življenje drugim ljudem. Pri družinskem zakoniku ni dileme. Sprejeti zakonik je kompromisna rešitev. Sodeč po pogovoru z aktivisti, ki mu nasprotujejo, še njim samim ni jasno, kako zelo so sestavljavci zakonika popustili pritiskom. Naj si ga kdaj preberejo (Družinski zakonik).

Nikakor ne bi mogla podpreti stranke, ki brez slabe vesti zaostruje odnose s sosednjimi državami v imenu nabiranja političnih točk.

Projekt TEŠ 6 se mi zdi pomembno vprašanje in simptomatičen primer (pre)močnega vpliva interesnih skupin na odločanje v Državnem zboru.  Zanima me, ali bi z denarjem, ki ga Slovenija kani nameniti tej dragi “čistilni napravi”, ki naj bi ob neuporabi sicer še operativnega petega bloka termoelektrarne proizvedla minimalno več elektrike, lahko poskrbeli za boljšo toplotno izolacijo zgradb in s tem prihranili toliko, da dodatna energija ne bi bila potrebna. Vlaganje v kurjenje na slab premog se preprosto ne zdi pametna rešitev.

Ne morem dati glasu politikom, ki pomagajo spodkopati prepotrebne reforme in s tem dodatno otežijo položaj države tudi pri zadolževanju.

Zelo sem zadržana do predlogov sprememb in dopolnitev ustave. V temeljni pravni akt države ne spada vsaka podrobnost. Kar je v njej, pa je treba dosledno spoštovati. Brez izjem.

Ne morem podpreti politikov, ki načrtno rušijo ugled državnih institucij, med drugim organov pregona in sodstva. Politikov, ki lahkotno trdijo, da Slovenija ni pravna država. Kratkovidni so in lahkomiselni.

Odbijajo me politiki, ki razvoj družbe in dogajanje v njej dojemajo samo v časovni kategoriji mandatnih obdobij.

Lahko bi napisala, da podpiram vlaganja v razvoj in raziskave. V inovativnost. Da se mi zdi pomembno iskanje načinov za boljše izkoriščanje domačih potencialov. Da bi bilo treba na marsikaterem področju še poenostaviti birokracijo. Da podpiram izvedljive in proračunsko vzdržne načine pomoči  mladim pri reševanju stanovanjskega problema. Ampak tu med strankami ne bom našla večjih načelnih razlik (seveda so razlike pri predlagani izvedbi).

Sprejemam dejstvo, da nihče ni popoln. Niti človek ne, kaj šele politična stranka. (Mogoče kvečjemu kakšna mačka.) In politiki so samo ljudje. Izbrala sem stranko, katere program v veliki večini podpiram. Seveda je nisem izbrala samo zaradi njenega programa. Program je treba tudi zares uresničiti.

Stranka, ki bo tokrat dobila moj glas, ga bo dobila ne le zaradi svojega programa, ampak tudi zato, ker je v njej velik intelektualni potencial. Premore dovolj kandidatov obeh spolov s potrebnim znanjem, izkušnjami in širino duha za temeljit in daljnosežen razmislek o poti v prihodnost.

Nisem se odločala na podlagi strahu pred komer koli. V bavbave ne verjamem. Glasovala bom za opcijo, ki mi je dejansko najbližje.

Vsak glas šteje.