Ta zapis sem enkrat že dokončala brez omembe Slovenske rimskokatoliške cerkve. Premislila sem si in se ga odločila dopolniti. Za začetek nekaj razčistimo: če mislite, da je homoseksualnost bolezen ali stvar izbire posameznika, se z vami ne morem pogovarjati. Za vaše prepričanje so strokovnjaki in zdrava pamet že davno dokazali, da je zgrešeno. Če pa razumete, da je spolna usmerjenost nekaj, s čimer se posameznik rodi in na kar sam nima vpliva, prosim berite dalje.

O domnevni ogroženosti slovenske družine

Novi Družinski zakonik jo bo popolnoma razvrednotil. Tako trdijo njegovi nasprotniki, ko nagovarjajo ljudi k njegovi zavrnitvi. Njihovi govori so polni zanosa in domovinskih čustev. Veliko je bilo izrečenega o domovini, ljubezni do države in o slovenstvu. Kaj je domovina, kaj je država in kaj je slovenstvo, če ne Slovenci sami. In dejstvo je, da so med njimi tudi istospolno usmerjeni. Komu domovina pomeni več – tistim, ki si prizadevajo za dejansko enakopravnost in pravno zaščito vseh Slovencev ali tisti, ki si jemljejo pravico določati, kdo je bolj pravi kot drugi?

Vzela sem si nekaj časa in prebrala zakonik (.doc), argumente proti in predstavitev poglavitnih novosti, ki jih prinaša. Pobrskala sem tudi po magnetogramih razprav v Državnem zboru. In nenazadnje, glede na lahkotno navajanje nasprotnikov zakonika, kaj domnevno menijo “vsi strokovnjaki”, sem z zanimanjem prebrala stališče Društva psihologov Slovenije.

Moj sklep je, da nasprotniki zakonika niso prebrali, ali pa

  • neporočenemu heteroseksualnemu paru odrekajo pravico do posvojitve otroka in
  • otroku homoseksualca odrekajo pravico, da ga posvoji partner njegovega biološkega starša.
V vsakem primeru pa si domišljajo, da je le ena oblika družine prava, vse ostale pa so ne glede na razlog svojega nastanka manjvredne.

Konsenz o kakovosti novega zakonika

Prav vsi razpravljavci v Državnem zboru so se strinjali, da je novi zakonik potreben, da je spisan strokovno in da prinaša številne dobre rešitve za dobrobit otrok. Nasprotnikom se zdita sporna samo dva člena. Oziroma sta se jim zdela, saj je za potrebe referendumske kampanje Civilna iniciativa zbrala 14 razlogov proti in trdi, da je “Družinski zakonik je najslabše pripravljen predlog zakona v zgodovini slovenske države.”

Nekaj citatov z magnetogramov razprav o zakoniku:

France Cukjati: “Predlagani družinski zakonik vsebuje kar nekaj posameznih pozitivnih sprememb, kot so prepoved telesnega kaznovanja, možnost intervencije države, prenos nekaterih odločitev na sodišče, uvedba zagovornika otroka, možnost družinske medijacije, predporočne pogodbe in tako dalje.” (vir)

Jakob Presečnik: “Družinski zakonik zelo potreben, nujen in da ga vsi, ki ga bodo pri svojem delu uporabljali tudi s težavo oziroma težko pričakujejo. Ne bom govoril o odstotkih, ampak ti odstotki dobrih rešitev v zakoniku se približujejo skoraj 100, ampak tam smo zagotovo pri 95, 98%.” (vir)

France Cukjati: ”Nimamo nobenih problemov, da so vse medsebojne pravice med istospolnima partnerjema pravice in dolžnosti izenačijo s pravicami med zakoncema, če seveda to želita, ne moremo vsiljevati.” “Takrat, ko se je Ustava pisala, zagotovo ni bilo nobenega drugega pojmovanja družine kot klasična družina, nobenega drugega pojmovanja.” (vir)

Eva Irgl: ”sama nimam popolnoma nič proti istospolno usmerjenim, proti istospolnim partnerskim skupnostim. … Si pa ne želim, da zaradi tega, ker imam drugačno mnenje ali pa stališče, se me takoj opredeli za nestrpno.” “Jaz moram reči, da so nekatere rešitve znotraj družinskega zakonika zares dobre. Imajo dobro podlago in je tudi skrajni čas, da jih želimo tudi zakonsko sprejeti. Predvsem govorim o rešitvah glede varstva in koristi otrok” “Seveda zagovarjam absolutno prepoved telesnega kaznovanja” “Dobra rešitev se mi zdi tudi institut zagovornika otrok, tudi vse, kar je glede vprašanja družinske mediacije in tako naprej.” (vir)

Kaj res piše v zakoniku

Sprejeto besedilo je kompromis, ki se je nekaterim na strani predlagateljev zdel preveč popustljiv, da bi ga sploh lahko podprli, kljub temu pa na drugi strani kot kaže ni prepričal nobenega nasprotnika. Zdaj so zagovorniki zakonika prisiljeni brez zadržkov zagovarjati kompromisni predlog, medtem ko je nasprotna stran odmaknila še korak stran. Kaj zares piše v tistih členih zakonika, ki sta oziroma so za njegove nasprotnike tako zelo sporni, da so zahtevali referendum o njem?

Družina je življenjska skupnost otroka z enim ali obema od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice. Zaradi koristi otrok uživa družina posebno varstvo države. (2. člen)

Zakonska zveza je življenjska skupnost moškega in ženske, katere sklenitev, pravne posledice in prenehanje ureja ta zakonik. (3. člen)

Partnerska skupnost je življenjska skupnost dveh žensk ali dveh moških, katere sklenitev, pravne posledice in prenehanje ureja ta zakonik. Taka skupnost ima enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza, razen če zakon določa drugače. (5. člen)

Partnerja partnerske skupnosti ali partnerja zunajpartnerske skupnosti ne moreta skupaj posvojiti otroka, lahko pa partner partnerske skupnosti ali partner zunajpartnerske skupnosti posvoji otroka svojega partnerja. Izjemoma lahko otroka posvoji tudi ena oseba, če ta ni v zakonski zvezi ali v zunajzakonski skupnosti ali v partnerski skupnosti ali v zunajpartnerski skupnosti, če je to v otrokovo korist. (217. člen)

Osebno: travme iz otroštva

Radovedna kot sem, sem šla pogledat shod civilne iniciative. Pri stojnici z letaki in prostovoljci, ki so razlagali stališča organizatorjev, sem se zapletla v pogovor z mlado gospodično. Pogovarjali sva se kakšnih 15 minut ter umirjeno in vljudno izmenjevali argumente. Ona ima seveda veliko homoseksualnih prijateljev, ampak otrok potrebuje očeta in mamo. Seveda, samohranilske družine so v redu, ker starš ni sam kriv, da je samohranilec. Prepričana je, da je družina oče-mati-otrok prvobitna in edina naravna. Moje vprašanje o nenaravnosti življenja v plemenih in širših družinskih skupnostih, jo je malenkost zmedlo. Ko sem jo vprašala, ali se ji zdi napak, da otroka homoseksualca posvoji njegov partner, je rekla, da je to v redu. In ni vedela, da je to edina posvojitev v homoseksualni družini, ki jo zakonik predvideva. Ko sva pogovor zaključili, se je zazrla najprej vame, potem v mojega polletnega dojenčka v vozičku, in povsem iskreno vprašala: “Dobro, vi imate otroka in partnerja, zakaj vam potem to toliko pomeni? Imate morda kakšne travme iz otroštva?”

Referendum o ukinitvi celibata v rimskokatoliški cerkvi

Mimogrede, zadnje čase sem na Twitterju precej aktivnejša kot na blogu in prav prejšnji teden se mi je zgodilo, da je moj tvit s svojimi sledilci delilo kar 30 uporabnikov. Takšnega odziva še nisem doživela. Tvit se je glasil: “Predlagam referendum o ukinitvi celibata v katoliški cerkvi. Če se že gremo drugim urejat življenja.” Čakala sem na odziv nasprotnikov zakonika, ampak se ni oglasil niti eden. Vsaj ne meni. Na zelo očitno pripombo, da ne sme biti referenduma o notranji ureditvi katoliške cerkve, sem imela pripravljen odgovor. Drži. A tudi o pravici do oblikovanja življenjske skupnosti po meri lastnih osebnih okoliščin referenduma ne bi smelo biti.

Zakonik krepi pravni položaj slovenske družine

Ne glede na to, ali ustreza idealu ali ne.

Edini del zakonika, zaradi katerega novo podeljene pravice ene skupine ljudi potencialno lahko kakor koli vplivajo na položaj druge, je razširitev možnosti posvojitve na izvenzakonske skupnosti. Ker bi bili po novem kandidati za posvojitev otroka tudi izvenzakonski (heteroseksualni) partnerji, bi bila “konkurenca” pri posvojitvi otroka morda lahko večja.

Prav v ničemer drugem se s podelitvijo novih pravic ne poslabša položaj kogar koli. Slovenske družine ne more ogroziti pravna urejenost partnerske zveze oseb istega spola. Sprejetje zakonika ne vpliva na spolno usmerjenost Slovencev. Če kaj, zakonik slovensko družino krepi. Omogoča, da tudi drugačne, kot tiste, ki so za nekatere edine primerne, živijo družinsko življenje v okolju enakih pravic kot ostale.

Vprašam vas

Ali se strinjate, da morajo biti otrokove koristi enakovredno zaščitene ne glede na to, v kakšni družini živi? Da ima, na primer, otrok, ki živi z biološkima staršema, enake pravice kot otrok samohranilke oziroma samohranilca?

Ali heteroseksualnemu paru v zunajzakonski skupnosti odrekate pravico do posvojitve otroka? Se vam skupnost moškega in ženske, za obstoj katere je dejansko potrebno izpolniti več pogojev kot za sklenitev zakonske zveze, zdi neprimerno okolje za otroka?

Ali otroku homoseksualca, ki živi s svojim biološkim staršem in njegovim partnerjem oziroma njeno partnerico, privoščite, da ga ta lahko posvoji in mu s tem zagotovi marsikatero pravico? Z razlago proti se boste morali močno potruditi.

Ostali deli zakonika pa niso sporni.

Kako se boste torej odločili? In zakaj?

Gre za vrednote

Tu se cerkvena stran ne moti. Na referendumu se bomo odločali o temeljnih vrednotah naše družbe. Koliko nam pomeni osebna svoboda? Koliko jo cenimo? Svoboda, da si sami uredimo življenje med stenami lastnega doma po svojih željah in ne po diktatu države ali cerkve?

Svoboščine, ki jih v Sloveniji uživamo danes, niso tako samoumevne, kot se nam morda zdijo. Postopoma so jih za nas izborile generacije pogumnih ljudi, ki so verjeli v enakovrednost življenja vseh ljudi in v pravico do enakih možnosti. Slovenke si na primer težko predstavljamo, da (spet) ne bi imele volilne pravice.

Nasprotniki zakonika trdijo, da bi ta razvrednotil družino, ki jo sestavljajo oče, mati in otroci. Poglejmo še enkrat, kaj v zakoniku dejansko piše:

Družina je življenjska skupnost otroka z enim ali obema od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice. Zaradi koristi otrok uživa družina posebno varstvo države. (2. člen)

Država z opredelitvijo družine ne predpisuje, v kakšni morate živeti, ali kakšna je večvredna. Nasprotno, država pravi, da je vaša družina ne glede na svojo obliko v pravicah izenačena z vsemi ostalimi. Je enakovredna. To, kako morate živeti, vam želi določiti cerkev. Če ste samohranilka ali samohranilec z otrokom, na primer, odstopate od edine zveličavne oblike družine. Država si česa takšnega ne more privoščiti. Cerkev lahko oblikuje svoj ideal. Država pa mora vse državljane obravnavati enako.

Spoštujem vero in do mere, ko se ne vtika vame, tudi cerkev kot institucijo. In tega ne rečem tako kot homofobi praviloma trdijo, da imajo gejevske prijatelje. Mislim resno. Kot družba smo se odločili, da je verovanje stvar notranje svobode, v katero ne sme posegati prav nihče. Država nikomur ne more zabičati, ali in kako naj veruje. In prav je, da država tudi nima pravice zabičati, v kakšni obliki družine morate živeti, če sploh. Še manj ima to pravico cerkev, pa naj si jo še tako želi (spet imeti). Oboje je stvar intime, ali kot je ob prekomernem praskanju Švicarjev po nesrbečih predelih sporočila Tina Maze, Not Your Business.

Posameznikova svoboda se konča šele, ampak tudi natanko tam, kjer omejuje svobodo sočloveka. In to, da nekdo živi v obliki družine, ki vam ni po godu, dragi gospod Primc et al, nikakor ne vpliva na to, kako boste sami oblikovali svojo družino. Zato si ne drznite jemati pravice, da drugim urejate življenja po svoji meri, čeprav oni v ničemer ne vplivajo na vaše življenje.