Saga o bušah ali vaja iz (ne)zaupanja
11/27/2013
Ste kdaj slišali za busha žabice? Jaz tudi šele pred nekaj meseci.
Začnimo pri začetku. Neposvečeni morda ne veste, ampak na Facebooku med drugim obstajajo skrajno skrivne skupinice staršev otrok, rojenih v posameznem mesecu posameznega leta. Če smo odkriti, so članice v veliki večini njihove mamice. In prav v eni teh skupin smo se pred kratkim naučile, da se niti v tako majhnih, skrbno skritih območjih, kjer se delijo precej intimne zadeve, človek ne more prepustiti občutku varnosti.
Taktika
Mamica XX je veliko vedela, rada pomagala z nasveti, pogosto komu tudi kaj malega podarila. Tu pa tam pojamrala o zdravju svojih otrok, da so se simpatije utrdile. Potem je povedala za super ugodne variante nabave busha žabic. To so luštne bombažne elastične dolge hlače, ki imajo zadaj ljubke motive živali ali risanih junakov, tako da so plazeči se malčki in kobacavi kobacajčki še toliko prisrčnejši, ko razkazujejo male pozibavajoče pandice, levčke, žabje prince in kar je še tega.
Potem je na vrsto prišlo zbiranje naročil za najmanj tako ugodne kose blaga, ki se navežejo na kuhinjske stole, da potem malčki v njih lahko sodelujejo pri obedu brez posebnega stolčka. Da neskončno ugodnih nalepk sploh ne omenjamo! Temu nisem več sledila, ampak predvidevam, da je šlo za stenske nalepke, ki naj bi krasile otroške sobice naše mladine.
Pa jih ne bodo.
Otroci so na prvem mestu
Naročila so bila pobrana konec avgusta in punce s(m)o veselo nakazovale denar. Opozorjene, da se dostava s Kitajske lahko zavleče. Najprej do enega datuma, potem do drugega, potem do tretjega. Ob rastoči nervozi glede naročil so se začele kopičiti zdravstvene težave otrok mamice XX in če je katera kaj spraševala o trenutnem stanju naročila, je bila označena za brezčutno zlobnico, ki ne razume, da so otroci na prvem mestu.
Nakar so žabice baje prispele. V Evropo. Potem menda celo v Slovenijo. Potem naj bi carinski postopki trajali neskončno dolgo. Potem so bili otroci spet bolni. Potem se je razvedelo za nekaj njenih neporavnanih dolgov do članic skupine. Potem je zunaj pritisnil mraz, mamicam pa zavrela kri. Ma kakšne debate o tamalih, prehrani, negi, boleznih. Skupina se je v hipu prelevila v manjšo detektivsko operacijo z imenom kje so buše. Ni fino nategovat druščine, v kateri so menda tudi policistke in kriminalistke. Sampovem.
Razplet
Po dveh dneh obupnega zapletanja vozla o prispelih in zaradi napak nazaj na Kitajsko poslanih žabah, ki je bil na koncu tako trd, da bi še Aleksander obupal, in vrnjenega denarja nekaj mamicam, se je izkazalo, da je bil zbrani denar takoj porabljen za plačilo davčnih obveznosti mamice XX. Nekaj žabic je baje celo bilo dejansko naročenih in so prispele, ampak nam niso na voljo. Ker bodo brez težav prodane po 2x višji ceni?
Denar še ni bil vrnjen vsem opeharjenkam, ampak naj bi bil kmalu. O cunjah-stolih in nalepkah ne duha ne sluha. Ne informacij. Mulariji pa na vrat na nos kupujemo žabice in lovimo zadnje kose po trgovinah, kjer so bile najlepše in tiste po najugodnejših cenah davno razgrabljene. Pri tem si punce med seboj pomagajo, povedo, kje je kaj na voljo in ja, še vedno kdaj založijo ena za drugo.
Ne glede na to, ali je mamica XX od začetka nameravala nategniti skupino, ali naš denar porabiti kot brezobrestni kredit, ali se je zaplezala in se ni več znala izvleči, ali pa kaj četrtega, se mi zdi prav, da vsaj orišem to zgodbo v opomin, da žal tudi v tako intimnem okolju, kot so skupine mladih mamic, velja, da če je videti predobro, da bi bilo res, nekaj pač smrdi.