Zadnje čase veliko poslušamo o naravnosti, o krizi identitete, ki sloni na besedah v predpisu, o ljubezni do otrok. Sklepam, da tisti #proti niso pedofili, ampak razumejo, da obstajajo različne vrste ljubezni. Ni povsem jasno, zakaj torej razmerja med ljudmi istega spola zmorejo videti samo v smislu seksualnosti. Malo manj kot o bavbavih, ki bodo poštenim in ljubezni polnim Slovencem menda kradli otroke in vnuke, se je govorilo o samem predmetu glasovanja.

Dame in gospodje, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR-D):

1. člen

V Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih […] se prvi odstavek 3. člena spremeni tako, da se glasi:

»(1) Zakonska zveza je z zakonom urejena življenjska skupnost dveh oseb.«.

2. člen

V prvem odstavku 12. člena se besedilo »moškega in ženske« nadomesti z besedilom »dveh oseb«.

(tj: (1) Dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske dveh oseb, ki nista sklenili zakonske zveze, ima zanju enake pravne posledice po tem zakonu, kot če bi sklenili zakonsko zvezo, če ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna; na drugih področjih pa ima taka skupnost pravne posledice, če zakon tako določa.)

3. člen

V 16. členu se črta besedilo »različnega spola«.

(tj: Za sklenitev zakonske zveze je potrebno, da dve osebi različnega spola izjavita pred pristojnim državnim organom na način, določen z zakonom, svoje soglasje, da skleneta zakonsko zvezo.)

4. člen

21. člen se spremeni tako, da se glasi: »21. člen

Zakonske zveze ne morejo skleniti med seboj sorodniki v ravni črti, ne brat s sestro, brat z bratom, sestra s sestro, polbrat s polsestro, polbrat s polbratom, polsestra s polsestro, stric z nečakinjo, stric z nečakom, teta z nečakom, teta z nečakinjo, in tudi ne otroci bratov in sester, polbratov in polsester med seboj. To ne velja za razmerja, ki nastanejo pri posvojitvi, razen za posvojitelja in posvojenca.«.

(sledijo le še prehodne in končne določbe)

To je to. To je vsa podlaga žolčnih razprav, dragega referenduma, še malo bolj okrnjene podobe Ustavnega sodišča.

Zakonska zveza kot plodišče

Žalostno je, da tisti, ki menda branijo vrednote, ki branijo zakonsko zvezo, ki si želijo ostati možje in žene, ker naj bi jim izraz oseba odvzel tako spol kot starševstvo, taisto zakonsko zvezo razumejo samo kot okolje, namenjeno zaplajanju otrok (sledi prepoved porok neplodnim ženskam? preverjanje plodnosti pred poroko?). Pouk biologije menda ja ni tako na psu, da ne bi vedeli, da otroci nastajajo tudi brez podpisa pri matičarju? V Sloveniji trenutno 11 % družin predstavljajo zunajzakonski partnerji z otroki. Manjši čudež? In pouk jezikov, v okviru katerih otroci spoznavajo literaturo, menda tudi ni tako zelo gnil, da se vsaj v teoriji ne bi vedelo za ljubezen, ki je več kot le spolna sla? Ti možje in žene, ki jih je tako globoko strah, da bodo nekaj izgubili, ker bodo drugi pridobili – so si med seboj obljubili “pridelala bova čim več otrok”, ali kaj drugega? Medsebojno spoštovanje, podporo, razumevanje? Za to nista potrebna obred in papir? Se strinjam, ampak oni so si ju želeli in jim ju privoščim. Privoščim ju vsem, ki ste se pripravljeni na tak način zavezati, da boste dejanski partnerji in boste eden drugemu stali ob strani. Kot moja prijatelja Arie in George:

wedding

Pred dobrim mesecem sta praznovala 13. obletnico poroke. Ne morem verjeti, da je že tako dolgo, odkar smo množično podpisovali ogromno skupinsko čestitko. Ne, nista posvojila otrok (če bi jih, bi bila gotovo krasna starša). Sta preprosto človeka, ki se imata rada. Hvala za fotografijo, George.

No, tudi predsednik vlade države, v kateri preživim veliko časa, je poročen s svojim partnerjem, pa se svet ni podrl:

Posvojitve

Drži. Ker v Sloveniji otroka lahko posvoji samo poročen par in ker se bodo istospolni partnerji lahko poročili, bodo lahko kandidirali kot posvojitelji. Skupaj s trenutno čakajočimi 500 pari. Da bodo uspešni v tako hudi konkurenci in dejansko uspeli posvojiti otroka, bodo morali biti naravnost izjemni. In otrokom pri takih posvojiteljih ne bi nič manjkalo, pravijo psihologi:

“Raziskave so pokazale, da med otroci, ki so bili vzgojeni v družinah raznospolnih staršev in otroci, vzgojenimi v družinah z istospolnimi starši ni pomembnih razlik glede spolne usmeritve otroka, njegovega osebnostnega razvoja in družabnih vezi.”

Strašenje s tem, da bodo istospolno usmerjeni “posvajali naše otroke”, je dvakrat zgrešeno. Prvič, glej zgoraj. Drugič, predvidevam, da imajo goreči nasprotniki spremembe zakona sorodnike in prijatelje, ki bi v primeru (pa držimo pesti, da se to ne zgodi) smrti obeh staršev njihovih otrok bili pripravljeni poskrbeti zanje kot skrbniki.

Babica

Gotovo ena tečnejših oseb (ups) v kampanji #proti, pa je konkurenca kar huda. Babica, ki bi rada v primeru smrti obeh staršev svojega vnuka tega vnuka posvojila, mora biti izjemno, ampak RES izjemno grozljiva tašča. S posvojitvijo vnuka bi iz njega naredila svojega otroka in ga odrezala od polovice njegove družine. Njegova druga babica in dedek, tete, strici, bratranci, sestrične, vsi bi mu postali popolni tujci. Ker eni od babic ne bi bilo dovolj skrbeti zanj kot skrbnica, ampak bi ga rada poleg staršev (teoretično, ker seveda vsi navijamo, da bosta starša preživela stare starše, sploh take) oropala tudi polovice njegove družine. Če bo to gospe pomenilo kaj več: vnuk ne bi ničesar dedoval po drugem paru starih staršev. Oziroma če bo tole bolj zaleglo: kaj, če bi njenega vnuka posvojila njegova druga babica in od tedaj njen vnuk ne bi bil več njen vnuk? Postal bi ji tujec. Cel žur, ha?

Lažni razkoli

Pri vprašanju porok istospolno usmerjenih parov ne gre za razkol med verujočimi in neverujočimi, čeprav se poskuša prikazati tako delitev (in vladati?). Med verujočimi so zagovorniki enakih pravic in med neverujočimi se zlahka najdejo tudi homofobi. Prav tako ne za delitev na levico in desnico. Tudi ne za delitev mestno/podeželsko. Gre preprosto za vprašanje: ali ste zmožni empatije? Se lahko vživite v kožo drugačnega? Če je odgovor da, si lahko tudi predstavljate, kako bi si v tisti koži želeli, da bi se do vas obnašala okolica. In kako težko bi vam bilo, če bi vas okolica zaničevala zaradi osebne okoliščine, ki jo lahko nadzorujete približno tako dobro kot barvo svoje kože.

Svoboda

Fascinantno je, kako si prav tisti, ki so jih polna usta liberalizma in svobode, jemljejo pravico določati drugim, kako naj živijo. Nam gre samo za otroke, pravijo. Če drži, naj se ukvarjajo z njimi. Z otroki, mislim. Živijo in pustijo živeti. Ljubijo in pustijo ljubiti. In tisti hip, ko opazijo kakršno koli zlorabo otrok, naj ukrepajo. Pa če je otrokov starš homo ali hetero. Argument, da je zloraba že dejstvo, da otroka vzgajata dve osebi istega spola, pač ne vzdrži nobene presoje. Lahko je mnenje, ampak brez podlage.

Ne bom več mož/oče/žena/mama + uničenje družine

Pri tej tezi vedno zazevam. Resno? Kako zelo nesamozavesten moraš biti, da svojo identiteto črpaš z lista papirja? Ne boš več oče/mama svojim otrokom? Jih boš naslednji dan kar pustil na cesti? In kako strašansko šibak, da te je strah, da bo zaradi nekaj poročenih istospolnih parov tebi razpadla družina? Aja, ne tebi, drugim? Komu, točno?

#ZA ljubezen

Čas je za. Lepo je, če se imata dva človeka res rada. Ne glede na to, katerega spola sta. In svoboda bi se morala končati šele na točki, ko ogroža svobodo drugega. Zakonska zveza dveh moških ali dveh žensk ne ogroža nikogar. Kvečjemu koristi poročni industriji (hej, ustvarja nova delovna mesta). Bodimo veseli za vsak par in držimo pesti, da bosta res dobra partnerja, da bosta skupaj uživala in si v oporo v težkih obdobjih, ki so neizogiben del življenja. Ne določajmo drugim, kako naj živijo, da ne bodo tretji nam.