Včeraj sem večer preživela v Križankah, poslušajoč in gledajoč musical The Music of Dirty Dancing v produkciji londonskega West End International Ltd. London, tu je moje mnenje…

Prvih par minut sem mislila, da se šalijo, potem je nehalo biti hecno. Čez deset minut je gravitacija postajala vse šibkejša in sem se komaj zadržala na sedežu. Malenkost kasneje me je navdušila gospodična, ki je smela odpeti Proud Mary (rolling on the river) in še zdaj se sprašujem, zakaj nima glavne vloge. Zaradni nje sem ostala.

Tam nekje pred odmorom sem se težko koncentrirala na predstavo, ker sem razmišljala o tem, ali je zanič, ker se so nam poslali C zasedbo ali pa so to vendarle Ajevci, ki se pri nas počutijo kot na počitnicah. V igri je bilo tudi potencialno slabo ozvočenje. Strike that. Vse ostalo bi bilo ok, tudi neimpresivni glasovi in ples, ki ga šišajo Mariovi plesni pari, če bi vse skupaj izgledalo seksi in bilo nabito z energijo. Ej, DIRTY dancing sem šla poslušat-do-gledat z rahlo voyerskimi željami. Izrazito sta izstopala že omenjena neprva dama in prav tako neprvi blond plesalec, ki je včasih celo malce koketiral s publiko (hej ostali, učite se!). Kako jima je ime pa nimam pojma.

Čast jim je reševal bend, sicer pa mi je zadeva z izjemo nekaj lepih biserčkov v celoti izpadla kot avdicija za bitko talentov. Dirty Dancing brez dirty dancing.