Zlomka, spet nisem “in”
12/09/2010
Oh ne, spet me je doletelo prekletstvo. Razmišljam drugače kot večina ljudi, katerih mnenja berem in poslušam zadnje dni.
Objava ameriških diplomatskih depeš po mojem mnenju:
- ni pozitivno dejanje (vendar so za razkritje odgovorne ZDA in ne WikiLeaks, zato naj to organizacijo pustijo pri miru),
- zaenkrat ni razkrila nič presenetljivo novega, šokantnega, nepričakovanega,
- ne bo spremenila ne diplomacije ne novinarstva,
- ne prikazuje neke resnice, ki je javnost do zdaj ni poznala, ampak je naključen presek enostranskih, včasih zelo osebnih opažanj in mnenj posameznikov, nepopoln mozaik,
- vse prebivalce www z možnostjo prebiranja (samo) ameriške diplomatske pošte postavlja v vlogo protiameriških vohunov,
- ne izpolnjuje definicije whistle-blowinga (kot jo razumem, to je razkritje kaznivega ravnanja ali malomarnosti, da bi državni organi in pritisk javnosti zadevo sankcionirali), ampak gre (baje) za naključnih četrt milijona depeš, ki se jih besno pregleduje, da bi se razkrilo kaj nezakonitega – napaka v vrstnem redu.
Preprečevanje organizaciji WikiLeaks, da poskrbi za svoje financiranje, je pod vsako kritiko in mislim, da bo (oziroma je malo že) teplo tiste, ki so se tega lotili. Ampak vseeno nikakor ne morem razumeti prevladujočega navdušenja nad hekerskimi napadi na MasterCard, Viso in kaže da celo odvetnika Švedinj, ki naj bi ju posilil Julian Assange. Sploh to zadnje je popolnoma nesprejemljivo. Zdi se, kot da nihče ne pomisli, da so njune obtožbe morda resnične. Objava njunih osebnih podatkov ni vzbudila niti kančka ogorčenja javnosti. Pa bi morala.
Danes zjutraj je bil v BBC-jevem studiu Coldblood, neformalni vodja hekerske skupine Anonymous (posnetek pogovora via @lenkaseseta). Pravi, da je njihov cilj poskrbeti, da internet ostane “odprt”. Fant, kaj bo logična posledica vaših napadov? Ne, ne občudujem vas in vaših izpadov, ki bodo organizaciji WikiLeaks in Julianu Assangu zelo težko kakor koli koristili.
Vse za 5 minut slave.
V3ZKTGVACTS5
Robi said,
December 9, 2010 @ 12:33 pm
Kar se tiče posilstva – obtožbe so bile avgusta ovržene, zdaj pa se je pregon začel na zahtevo politike. Če se ne motim, je bilo to nekje objavljeno. Če je res, pa ne vem.
Adi said,
December 9, 2010 @ 1:02 pm
Se popolnoma strinjam. Sploh z zadnjima dvema odstavkoma. Operacija Payback je navadno drhaljenje. Assange bi se moral takih zaveznikov bati ravno toliko kot svojih sovražnikov.
Helena said,
December 9, 2010 @ 1:02 pm
ja in?
tudi jaz nisem in. Se pa v tem primeru v celoti strinjam s tvojim pogledom na vso stvar. Zanimivo je, da se o tem največ govori v času, ko je na nebu konjunkcija Merkurja (cajtngi, novice, mediji) in Plutona (manipulacija). Meni to pove samo to, da gre za spretno in obsežno manipulacijo folka. Nekaj zagotovo je v ozadju, kaj – tega mi pač ne moremo vedeti. Vsaj v tem trenutku še ne. nič ni tako, kot se zdi na prvi pogled!
Katrin said,
December 9, 2010 @ 1:27 pm
Najprej bi pripomnila, da še zdaleč ne razmišljaš drugače od večine ljudi, le da je ‘tvoja’ polovička ljudi na oblasti 🙂
Jaz pa ne razumem tega “dajmo bit tih, ker drugače bo še slabše” mentalitete. A so se kdaj politiki popravili sami od sebe? Je kje kak primer politika, ki je rekel:”Priznam, malo smo vas zavajali, ampak ker ste bili tako prijazni in potrpeli, bomo od sedaj naprej boljši?”
Diplomatske depeše niso same sebi namen ampak so na svojem koncu v službi ljudi. Torej naj se jih piše tako. S tem ne mislim, da mora biti vse javno, a človek ki piše kozlarije vanje o obnašanju ne-vem-katerega-že voditelja, bi se moral vprašati, ali je tako pisanje v korist ljudem in njegovi službi. Vsak moj zapisan stavek v službi lahko, ali pa tudi ne, na koncu prebere moj šef. Zato poskrbim, da za vsakim svojim stavkom stojim in ga branim kot v tistem trenutku primernim glede na dogajanje v službi. Kar pomeni, da ne pišem šefu mailov, kakšen idiot je šef prodaje. Diplomatske depeše niso nič drugačne.
Slikajo me direkt v anus vsakič ko grem na letalo, iz moje denarnice gre več denarja za topove kot za maslo in sredi morja plava kontinent iz plastike in mene naj skrbi, kako neugodne delovne dneve imajo trenutno diplomati?! To je prva prednost objave depeš – naj se nehajo ukvarjat z stupidnim šinfanjem sovoditeljev po depešah in rajši kaj resnega naredijo.
feta said,
December 9, 2010 @ 3:27 pm
glede posilstva – bojda gre za počen kondom oz. “surprise sex” al kako že to imenujejo, kar je pri Švedih lahko kaznovano z do 700 EUR… zdej a je ta informacija true or false, ne vem, zasledil pa sem jo na nekaj mestih… ampak če je to razlog za izdajo tiralice…
feta said,
December 9, 2010 @ 3:31 pm
zgoraj govorim o enem posilstvu, za drugo ne vem, kaj je že bilo. bila je tudi izjava ene od teh dveh žensk, da si ni želela, da bi zadeva šla tako daleč (do obtožbe… po spominu).
feta said,
December 9, 2010 @ 3:40 pm
pa če še nadaljujem – velik ljudi je tud skočil na bandwagon pač zato, ker se niti ne trudijo poglabljat v snov (pri masovnih gibanjih je vedno ogromno tega), ampak zgolj na podlagi tega, ker ima WL tak anti-government appeal, ljudje so pa siti take politike kot jo imamo in seveda so še drugi vzroki, da je izbruh tak kot je.
napadi s strani vlad in korporacij na WL pa iz Assangea in Wleaksa delajo žrtveno jagnje in še pripomorejo k nastrojenosti ljudi proti oblasti oz. določeni politiki.
glede tega, da razkritje teh depeš ne bo spremenilo diplomacije… če ne drugega, sedaj res veliko več ljudi kot sicer ve, kako pokvarjena je politika/diplomacija in ljudje so še bolj besni na sistem, kot ga imamo. če ne drugega, WL dela sistem še bolj nepriljubljen kot že je. za nekaj je dobro.
ljudem tudi kaže, kako demokratičen je sistem v resnici.
jaz sem za razkrivanje, pa tudi če gre samo za depeše. gre za seznanjanje folka s pritlehtnostmi in ozadjem sistema ki ga imamo… meni se to zdi dobra stvar. cena za take stvari se pa vedno plača…
feta said,
December 9, 2010 @ 3:53 pm
oprosti, ampak jaz moram zgleda svoje misli napisat na en list in pustiti vsaj dve uri, da dopolnim in povem vse, kar bi rad… plus dejstvo, da sem ratal blazno neartikuliran zadnje čase.
ampak zdaj sem se spomnil še na en dober blog zapis Safeta o depešah, razmišljanje je pa v nekaterih točkah podobno, mi je pa zapis na linku definitivno všeč;
http://saal.blog.siol.net/2010/12/03/wikileaks-nas-vsakdanji/
tko, to bi bilo to od mene, se opravičujem za spam.
dr.filomena said,
December 9, 2010 @ 7:19 pm
@Robi: Tudi jaz sem na radiu slišala nekaj v tej smeri, ampak v resnici nimam pojma in se ne spuščam v same obtožbe in njihovo utemeljenost. Ne glede na kar koli je zelo preprosto hudo narobe, da se hekerji spravijo na tožilstvo in odvetnika, da pridobijo osebne podatke domnevnih žrtev in jih objavijo na spletu.
@Adi: Jep, prej mu škodijo kot pomagajo. Ko sem omenila, da bi bilo bolj konstruktivno odpreti bančni račun in zbirati sredstva prek nakazil, mi je bilo razloženo, da itak ne gre za pomoč Assangu, ampak za “raising awareness”.
@Helena: Zvezde pravijo, da bo še zanimivo? 🙂
@Katrin: Pozdravljena na blogu in hvala za komentar. Ne vem, kako razmišlja večina, vem samo, kaj pišejo in govorijo ljudje okoli mene. Očitno se ne družim z “ljudmi na oblasti” in ti tudi ne kličejo v radijske pogovorne oddaje 🙂 Nikakor ne podpiram ostajanja tiho (ahem, eden od razlogov, da občasno kaj napišem na svojem blogu), nimam pa nobenega razumevanja za uporništvo brez razloga. Kdo je koga zavajal? Lobiranje za gospodarske interese svoje države (podjetij svoje države) je bistvo sodobne diplomacije. Zbiranje podatkov o dogajanju in da, karakternih potezah pomembnih oseb v tujini, je velik del diplomacije najbrž že od takrat, ko so zaupna sporočila sli nosili še vtetovirana v svojih lasiščih. Ne vem, mene na letališču še nikoli niso slikali v anus, moraš biti malo posebna 😉 Ne poznamo vsega, kar počno diplomati, nismo imeli niti možnosti videti vseh prestreženih depeš – kaj veš, mogoče so vmes takšne, ki so diplomaciji lahko v velik ponos. Izredno me moti to doziranje informacij. Naj objavijo vse ali ničesar.
@feta: Sploh ni vprašanje, kakšna je opredelitev posilstva na Švedskem in kakšne so dejanske obtožbe. Niti ne, ali so obtožbe resnične. Gnusi se mi ta odnos “nič ni sveto” in “haha, glej, kaj zmorem”. Objava osebnih podatkov domnevnih žrtev je no-no in pika. Kar se tiče bandwagona, imaš res – foteljski revolucionarji doživljajo orgazme brez napora in tveganja. Daj no, ljudje so do zdaj mislili, da je politika/diplomacija angelska, zdaj pa so končno ugotovili, da je pokvarjena? Ne drži ne prvo ne drugo, resnica je kot vedno nekje vmes. Za nekatere stvari je v tvojem interesi in interesu drugih državljanov, da potekajo stran od oči javnosti. Če boš razmislil, boš zelo verjetno ugotovil, da trditev drži. Bom prebrala tudi Safetov zapis.
pengovsky said,
December 9, 2010 @ 7:48 pm
Mene pri vsem skupaj moti tajming. Zelo filmsko je. Kot da bi gledal nadaljevanko. Še bolje, telenovelo. Ravno ko misliš, da se stvar zapleta – bamf! – se zgodi nepričakovan zaplet. Smrdi mi po režiji, ali vsaj težki manipulaciji. In to ne s strani “velikih sil”, ampak s strani samooklicanega branilca svobode izražanja, ki se iz nekega hecnega razloga ni zatekel v matično državo (Avstralija), ampak se je predal britanski policji….
feta said,
December 9, 2010 @ 8:02 pm
objava osebnih podatkov domnevnih žrtev je definitivno neprimerna, s tem se bi moral strinjat vsakdo zdravega razuma. to sploh ni vprašljivo.
ljudje so mislili, da je politika pokvarjena, ampak niso imeli nekih resnih dokazov, da je morda res na takem nivoju, kot so si ga predstavljali… se pravi so mogoče mislili, da so njihove predstave pretiravanje… izkazalo se je, da niti niso. maloprej sem našel članek o depeši, kjer se bojda neka shellova živina hvalisa ameriškemu diplomatu, kako imajo (shell) v vsaki pomembni nigerijski pisarni enega svojega uslužbenca in na ta način krojijo naftne biznise tam… c’mon, če bi mi kdo rekel za to zgodbo, bi najprej sklepal, da je iz nekega političnega trilerja ali nekaj… (čeprav bi mi bil to plausible scenarij, ampak sem naiven pa si mislim, da denar ne more imeti takega vpliva in da sistem omogoča neko poštenost…)
o tej misli, da je v interesu nas državljanov, da nekatere stvari potekajo stran od oči javnosti, bom še razmislil. zaenkrat mi ni baš kaj privlačna. mogoče when i sleep on it, zdej sem dead beaten za danes.
pengovsky, kdo po tvojem največ profitira iz scenirane zadeve? filmsko pa je, o ja.
Jure said,
December 9, 2010 @ 11:59 pm
Mislim, da se motiš pri vse točkah. Kar po vrsti:
“Ni pozitivno dejanje”
Pozitivno za… koga? S stališča koga? Diplomacije ZDA zagotovo ne, iz kakšnih drugih vidikov pa je vprašanje zelo odvisno od vsakega posameznega primera.
Je recimo to http://www.guardian.co.uk/business/2010/dec/09/wikileaks-cables-pfizer-nigeria?CMP=twt_gu pozitivno? Za Pfizer najbrž ne, kaj pa za koga drugega?
“zaenkrat ni razkrila nič presenetljivo novega, šokantnega, nepričakovanega,”
no, vesoljcev res še ni razkrila, a kar precej stvari je, ki jih je večina prebivalcev prej pripisovala holivudskim filmom, ne pa realnosti. Da smo vse to vedeli preprosto ni res. Mogoče na neki megleni, abstraktni ravni ja, ampak ta ti pri spreminjanju politike v praksi, v točno določenih primerih bolj malo pomaga. Ne moreš recimo preiskovati ravnanja Pfizerja zgolj zato, ker vsi vemo, da je farmacevtska industrija itak pokvarjena. Potrebuješ kaj bolj otipljivega.
“ne bo spremenila ne diplomacije ne novinarstva,”
read my lips: diplomacija bo jutri precej drugačna. Kot je pojav radia spremenil delovanje diplomacije, kot jo je spremenila televizija, tako jo bodo internet in pojavi, kot je WikiLeaks in njegovi nasledniki. Je pa za presojanje celotnega učinka depeš še zelo, zelo prehitro. V javnost jih je doslej butnil zelo mali del in prepričan sem, da jih za konec že iz varnostnih razlogov skrivajo še kar nekaj najbolj udarnih.
“ne prikazuje neke resnice, ki je javnost do zdaj ni poznala, ampak je naključen presek enostranskih, včasih zelo osebnih opažanj in mnenj posameznikov, nepopoln mozaik,”
kar je drugačno kot sicer kako?
“vse prebivalce www z možnostjo prebiranja (samo) ameriške diplomatske pošte postavlja v vlogo protiameriških vohunov,”
no, wikileaks ni razkril samo teh depeš, prav tako ne razumem, kaj je v tem “vohunstvu”, kjer bralci izvedo vsaj toliko tudi o svojih vladah, tako problematično?
“ne izpolnjuje definicije whistle-blowinga (kot jo razumem, to je razkritje kaznivega ravnanja ali malomarnosti, da bi državni organi in pritisk javnosti zadevo sankcionirali), ampak gre (baje) za naključnih četrt milijona depeš, ki se jih besno pregleduje, da bi se razkrilo kaj nezakonitega – napaka v vrstnem redu.”
Ne vem, zakaj je kriterij nezakonito in kje naj bi bila ta vsevedna pozicija, ki bi za praktično vse države na tem svetu in za tako obsežno obdobje lahko avtoritativno rekla, ok, ta depeša pa nedvomno kaže na nezakonitost v državi xy, lahko jo objavimo???
Še pri teh par doslej znanih slovenskih depešah bo šele protikorupcijska komisija po nekem času lahko rekla, če je bilo kaj nezakonitega… in še takrat to ne bo zadnja beseda. Depeše pa zagotovo izpolnjujejo kriterij relevantnosti in javnega interesa – to pa je za whistleblowing kar dovolj.
Slavni Pentagon Papers niso bilo objavljeni, ker so kazali na nezakonitost, ampak ker so razkrivali laganje administracije o poteku vojne. Slednje ni nezakonito.
Novinarstvo ni samo razkrivanje nezakonitosti, je tudi predstavljanje tiste politike in političnega delovanja, ki deluje znotraj okvirjev legalnosti. novinarstvo razlaga svet v totalnosti, legalno in nelegalno, dobro in slabo, lepo in grdo.
Se oproščam za dolg odgovor 😉
dr.filomena said,
December 10, 2010 @ 11:50 am
@pengovsky: Vem, kaj misliš. Nekako gre skupaj s Helenino analizo. Še bo pestro.
@feta: Mičkeno naivno. Kar se tebi zdi podkupovanje in korupcija, je na primer marsikje običaj. Zakoreninjen način poslovanja, ki ga niso uvedli Američani, se pa morajo nanj prilagoditi prav vsi, ki pridejo v takšno okolje. Daj, gremo naslednji teden na kavo, pa se malo pogovorimo 😉
dr.filomena said,
December 10, 2010 @ 12:19 pm
@Jure: Ne le, da ti oprostim, zahvaljujem se ti za prispevek k debati. Naj ti razložim, zakaj me nisi prepričal, da se motim.
Glede Pfizerja: Potrjuje moje tezo, da gre za enostranske koščke sestavljanke. V tem primeru ne vemo nič več, kot kaj je veleposlanik pisal domov o enem sestanku z enim človekom. Tudi, če bi vse napisano držalo, mi ni jasno, kako bi to lahko kakor koli obremenilo ameriško državo ali diplomacijo. Obratno. Lahko bi sklepal tudi, da je velepopslanik pisal, kar je, ker mu zadeva ni bila všeč in je želel, da doma za to izvedo. Edini potencialni bad guy je velika multinacionalka. Komu pa ‘razkritje’ iz depeše koristi?
“Ne moreš recimo preiskovati ravnanja Pfizerja zgolj zato, ker vsi vemo, da je farmacevtska industrija itak pokvarjena. Potrebuješ kaj bolj otipljivega.”
Naloga diplomatskih služb pač ni, da javnost obveščajo o morebitnem spornem ravnanju družb iz svoje države. Če in kako se je State Dept odzval na zadevno depešo, pa ne veš. Samo košček mozaika…
“read my lips: diplomacija bo jutri precej drugačna”
Read my fingers: Diplomacija je stara najmanj toliko kot najstarejša obrt. Seveda se prilagaja razmeram in tehničnim možnostim, njeni cilji pa v osnovi ostajajo enaki.
“kar je drugačno kot sicer kako?”
Glede moje teze o nepopolnem mozaiku: sicer novinarji (kar Assange pač ni) vsaj upam da zberejo čim več podatkov o posameznem vprašanju in si ga ogledajo z različnih stani. Tu tega ni. Ena depeša, en košček infota, brez povratnih informacij, brez enakovrednega konteksta. (Beri Davorjev komentar zgoraj.)
“no, wikileaks ni razkril samo teh depeš, prav tako ne razumem, kaj je v tem “vohunstvu”, kjer bralci izvedo vsaj toliko tudi o svojih vladah, tako problematično?”
Govorim samo o vprašanju depeš, ne o prejšnjih razkritjih. Ameriške diplomate obtožujejo vohunjenja, ker so zbirali podatke o funkcionarjih OZN in držav, v katerih so nameščeni, tebi pa se branje njihove zaupne pošte ne zdi sporno? Glej, ves svet bere samo ameriško pošto. Drugače, čeprav nič bolj produktivno, bi bilo, če bi o posameznem vprašanju lahko prebrali tudi depeše drugih držav. Kaj počnejo vohuni, če ne prestrezajo zaupnih dokumentov? In za kaj gre tu?
“Ne vem, zakaj je kriterij nezakonito”
Ker je to definicija whistleblowinga. Razkritje protipravnega oziroma malomarnega ravnanja, ki škodi javnemu interesu. Torej, če se WikiLeaks v zvezi z depešami prodaja za whistleblowerja, zavaja. Gr za navaden aktivizem brez resne podlage. Glej povezavo na koncu komentarja.
“Še pri teh par doslej znanih slovenskih depešah bo šele protikorupcijska komisija po nekem času lahko rekla, če je bilo kaj nezakonitega… in še takrat to ne bo zadnja beseda. Depeše pa zagotovo izpolnjujejo kriterij relevantnosti in javnega interesa – to pa je za whistleblowing kar dovolj.”
Ni. Zadošča za kaj drugega, na primer za dvig prodaje časopisov in odvračanje pozornosti javnosti od drugih vprašanj, whistleblowing pa to ni.
“Slavni Pentagon Papers niso bilo objavljeni, ker so kazali na nezakonitost, ampak ker so razkrivali laganje administracije o poteku vojne. Slednje ni nezakonito.”
Popravek. Človek, ki jih je razkril, je bil prepričan, da v njih zabeleženo ravnanje ni bilo le nezakonito, ampak kar protiustavno.
“Novinarstvo ni samo razkrivanje nezakonitosti, je tudi predstavljanje tiste politike in političnega delovanja, ki deluje znotraj okvirjev legalnosti. novinarstvo razlaga svet v totalnosti, legalno in nelegalno, dobro in slabo, lepo in grdo.”
Absolutno, ampak kar trenutno počne WikiLeaks, ni novinarstvo, ampak aktivizem. Ponavljam: ni šlo za to, da so odkrili neko protipravno ravnanje in ga razkrili javnosti, ampak objavljajo baje naključnih četrt milijona depeš v upanju, da bo v njih kaj obremenilnega za grdo, pokvarjeno, kapitalistično Ameriko.
Toplo priporočam branje komentarja v WSJ, do katerega sem zjutraj prišla prek povezave @robertklinc: http://toje.to/1l3
feta said,
December 10, 2010 @ 1:20 pm
jaz nisem govoril o korupciji in podkupovanju, govoril sem o pritlehtnosti (in zahrbtnosti). vem da gre za marsikje ustaljene prakse, a la daš-dam, ampak marsikaj od tega se mi zdi NAROBE oz. ne prav. in če se mi zdi, da karkoli lahko prispeva k temu, da gredo zadeve na bolje oz. v neko bolj pošteno smer, zakaj ne bi podprl tega.
in kdo je uvedel ta način poslovanja pravzaprav, če ne Američani. sodobno diplomacijo in demokracijo, kot se na veliko propagira, mislim da so v največji meri oblikovali prav Američani. deali pa verjamem, da so bili tam že prej.
in povej mi; tebi se zdi sprejemljivo, da se dogajajo slabe/nepoštene stvari, ampak ker je to pač ustaljena rutina, ti je to ok? in ti je ok, da se morajo pač vsi podredit takemu načinu, ker drugače izpadejo iz toka denarja? oprosti, meni se to ne zdi prav ali pošteno in tega ne podpiram. ne morem, ker se mi ne zdi pošteno.
feta said,
December 10, 2010 @ 1:22 pm
za kavo se pa strinjam. so mi rekli, da si moram omislit Twitter… :))
feta said,
December 10, 2010 @ 1:24 pm
pa še en zanimiv link – Turn yourself in, Julian Assange
“The WikiLeaks founder is an unscrupulous megalomaniac with a political agenda”
http://www.slate.com/id/2276857/
Jure said,
December 10, 2010 @ 2:00 pm
a) WikiLeaks ni novinarstvo? Seveda ni, tega Assange niti ne trdi.
b) Ni konteksta; seveda ga ni, tega morajo zagotoviti mediji. Ti so poklicani za preiskovanje zgodb na podlagi informacij iz teh depeš. Kar pa bolj težko, če depeš ni, kajne.
c) Ni whistleblowing: Je, to res ni omejeno samo na razkrivanje nezakonitih/malomarnih dejanj, ampak tistih, za katere akter meni, da obstaja interes javnosti. Ali obstaja interes javnosti, da izve recimo to, kar je doslej izvedla iz slovenskih? Prmejduš, da ja. Ampak to ne odrešuje naloge novinarjev, da stvar nato preiščejo in postavijo raw data v kontekst. Kot pri vseh primerih razkritja.
d) Zgrešeno je tarčo izkati “v grdi, pokvarjeni in kapitalistični Ameriki”, tarča je precej bolj definirana http://projects.washingtonpost.com/top-secret-america/ in se dotika zelo pomembnega vprašanja, kako je sploh z demokracijo, katere tako obsežni del politike poteka izven vsakega pregleda javnosti, medtem ko isti aparat vse bolj in bolj nadzoruje to javnost…
Na neki točki prepada med tem, kaj se govori javnosti, in kaj se dejansko počne v vedno bolj obsežnem sektorju “top secret”, lahko verjetno o demokraciji kar nehamo govoriti. Je samo še cirkus za množice, predstava, show.
Diplomacija rabi določeno stopnjo zaupnosti, hudič je, ko se ta zaupnost zlorablja, da se javnosti laže o dejanski politiki.
e) na začetku si napisala, da diplomacija ne bo spremenila, zdaj, da se ne bodo spremenili njeni cilji. to je velika razlika. Če se z drugim strinjam, se s prvim ne morem nikakor.
“I think the government is learning what the music and movie industries were forced to learn years ago: it’s easy to copy and distribute digital files. That’s what’s different between the 1970s and today. Amassing and releasing that many documents was hard in the paper and photocopier era; it’s trivial in the Internet era. And just as the music and movie industries are going to have to change their business models for the Internet era, governments are going to have to change their secrecy models. I don’t know what those new models will be, but they will be different.”
http://www.schneier.com/blog/archives/2010/12/wikileaks_1.html
f) Ne gre spregledati tudi dejstva, da je zelo poveden tudi odziv na WikiLeaks. V družbi, kjer korporacije blokirajo neko delovanje na “namig” iz vladnih krogov, kjer to stori celo švicarska banka (te so sicer zelo znane po nečem čisto drugem),… je debata o svobodi in demokratičnosti zelo na mestu in nujna. Vsekakor se nam razni trinogi in tirani sedaj povsem upravičeno posmehujejo.
davor said,
December 10, 2010 @ 3:01 pm
Vprašanje, ki se postavlja, je, kaj so depeše razkrile?
Diplomacije je pokvarjena – sveta preproščina, to smo vedeli že prej.
Diplomati vohunijo – sveta preproščina, to smo vedeli že prej.
Bolj zanimiva mi je depeša, da naj diplomati pridobijo podatke o bančnih računih naših politikov. To seveda pomeni, da merikanci beležijo VSE bančne transakcije po svetu, nimajo samo podatka komu računi pripadajo. In da, tudi to je stvar – sveta preproščina, ki smo jo vedeli že prej.
Gre samo za to, da smo se zbudili, da so stvari prišle v zavest tudi nas, ki smo si pred dejstvi zatiskali oči. Postalo je samo bolj očitno.
Diplomati delajo na zalogo. Zbirajo podatke in morda jih ne bodo nikoli uporabili morda pa jih nekoč bodo. Naj dam primer Waldheima. Američani so prav gotovo pred njegovo izvolitvijo za gen. sec. UN vedeli vse o njem. Pa jim je bilo to ok, ker so lahko to izrabili in pritiskali nanj v času funkcije. Ko ni bil na funkciji in jim je to ustrezalo (bog ve zakaj), so ga pač razgalili. Morda bodo nekoč uporabili podatek, da je kakšen naš predsednik vlade s plačilno kartico v NY plačal storitve gospodične, ki opravlja najstarejšo obrt.
Big brother ve vse. Problem je, da imajo vse firme, ki na področju BB kaj pomenijo (Google, FB, MS, ….) sedež v ZDA in da so njihovi podatki na voljo tudi državi oz. so njihova orodja na voljo državi. Ob gospodarskem slabljenju ZDA pa je to lahko zadnja slamica, katere se oprijemajo, da bi obdržali prevlado. Boj za prevlado pa vodi v …