(26. 10.  2011: Priznati moram, da sem danes cenzurirala lastno kletvico. Redko preklinjam in tisti prvi naval besa me je minil. Še vedno mislim enako, le izrazila bi se danes drugače.)

Včeraj zvečer se na Twitterju nisem lepo obnašala. Ves dan sem se načrtno izogibala spletnim mestom, na katerih sem pričakovala objavljene fotografije umorjenega človeka, na koncu pa je tik pred spanjem vame iz zasede skočila z MMC-ja. Zaklela sem. Odziv je bil zelo mešan. Nekateri se strinjajo, da je zadeva neokusna, drugi neprizadeto trdijo, da gre “samo za kadaver”, spet nekdo tretji se je obregnil le ob mojo kletvico. Zjutraj me je razveselil še Dnevnik, ki je fotografijo na prvi strani objavil kar v triplikatu. Da bo bolj prijelo. Ok, če smo natančni, je objavil fotografijo izložbe, v kateri trije televizorji prikazujejo umorjenega človeka.

Pogled na mrtvega človeka ni prijeten. Na umorjenega še manj. Z dejstvom, da fotografijo ta hip lahko vidi vsak otrok, se na tem mestu ne bom ubadala. Ker me v resnici muči krvoželjnost ljudstva, ki mu prodajno usmerjeni uredniki servirajo odsekane glave. Ne ubijaj! Se je kdo spomnil na to malenkost? Ne ubijaj nikogar. Človeška družba potrebuje celo večnost, da prileze do neke stopnje, ki ji samovšečno rečemo civilizacija, zelo hitro pa zdrsne proti svojim živalskim koreninam. Maščevanje, kri za kri, naj pravica meč zavihti! Natanko to me je globoko prizadelo v času vojne v Bosni. Kako hitro pozabimo svoje domnevne civilizacijske vrednote. Kar bliska se.

Ljudi se ne (bi smelo) mori(ti). Tudi padlih samodržcev ne. Sodi se jim. In če jih brez sodnega postopka usmrti kdo drug, potem pa še v žaru zmage vlači naokrog kot kos mesa, se ne (bi smelo) naslaja(ti) nad njimi, ampak storilce obsodi za njihovo dejanje. To so ljudje, ki bodo zamenjali krutega diktatorja. Spodbudno. Zmaga, res.

Nespoštovani mediji, ponudili ste brezplačni razstavni prostor eksekutorjem, katerih dejanje bi morali obsoditi. Lepo vas prosim, da naslednjič, ko začutite močno potrebo po prikazovanju takih grozovitosti, bralce/gledalce opozorite, da sledi želodec obračajoč material. Tako bomo lahko izbirali, ali bomo zadevo pogledali ali ne. Veste, nekateri še nismo popolnoma otopeli.