O histeričnih kulturnikih
02/09/2012
Zaradi odvzema samostojnosti ministrstvu za kulturo ne bo konec sveta. Ukinitev ministrstva, ki je v resnici njegova združitev z drugimi resorji, ne pomeni ukinitve kulture.
Se pa človek vpraša, zakaj je takšna združitev potrebna. Z eno ministrsko plačo manj se stanje proračuna ne bo bistveno popravilo. Za vse ostale morebitne prihranke s krčenjem sredstev bo potrebna sprememba zakonodaje, ki bi bila mogoča tudi brez ukinitve posebnega ministrstva. Enako velja za hvalevredne ideje o povečanju učinkovitosti birokratskega aparata.
Zakaj, torej? Zato, da bomo gospo Ljudmilo Novak lahko naslavljali z ministrico, število ministrov v vladi pa bo ostalo dovolj majhno, da bo ljudstvu všečno in za prvega ministra lažje obvladljivo?
Kultura je za Slovence izjemnega pomena. Prav kultura nas je ohranjala kot narod in nas dovolj uspešno branila pred po(vstavi-poljuben-sosedski-narod)čevanjem, ki je bilo včasih tako intenzivno, da si danes težko predstavljamo.
Ukinitev ministrstva torej ne pomeni ukinitve kulture. Mogoče jo bo celo spodbudila.
Da pa pričakujete, da bodo kulturniki tiho, mirno požrli spremembo, ki jo doživljajo zelo osebno, se sprijaznili s stanjem in čakali, kako se bo vse skupaj izteklo, ni nič drugega kot butasto.
Ok, nek razgretež je svojega najverjetnejšega naslednjega ministra zmerjal s smradom (resno, to je največ, kar je zmogel? pa ne ščuvam, naj ga ozmerja še bolj). S svojim izpadom je dal težko pričakovano rešilno bilko vsem, ki jim smrdi negodovanje kulturnikov. In oh, kako so se obesili nanjo. Samo za okus: neka tviterašica pomladne sorte ga je primerjala z Majerjevim pisanjem na spletni strani SDS.
Vsaka akcija ima reakcijo.
Najverjetnejši prihodnji minister je incident prenesel precej kulturno. Tudi ostalim priporočam, naj spustijo tisto smrdečo bilko in začnejo razmišljati. Ker gre za kulturo, bi bilo lepo, če bi zraven tudi čustvovali.
Kulturniki so ukinitev ministrstva, ki sama po sebi ne prinaša finančnih koristi za državo, razumeli kot zmanjšanje simbolnega pomena kulture v Sloveniji. Imajo prav. To so razmišljujoči ljudje z glasom in pisali, ki jih znajo uporabljati.
Vzemite jim samostojno ministrstvo, ampak v odgovor ne pričakujte tišine.
Si. R. said,
February 9, 2012 @ 10:56 am
Predvidevam, da desna opcija enostavno ni našla kakega dovolj verodostojnega kandidata, ki bi ga dali na kulturno ministrstvo, in so se pač poslužili tega manevra.
Je pa hecno, kako nekdo, ki je bil še pred nekaj tedni predsednik nadzornega sveta Telekoma Slovenije, naenkrat figurira za kulturnega (in še kakšnega) ministra, pri tem pa sam celo reče, da bi še najraje bil minister za kulturo.
Če se to še komu zdi nad-bizarno, ne rabi dvigniti roke – le pokimajte za svojim zaslonom.
zirosi said,
February 9, 2012 @ 11:18 am
Meni se vse to kulturniško razburjanje sliši predvsem kot cviljenje nekaterih prašičkov, ker so izgubili svoje lastno korito.
Le zakaj se ne razburjajo znanstveniki, šolniki in športniki, da so jih priključili h “kulturnikom”?
In jebat ga, en minister z nekaj “svetovalci”, svojim avtom, tajnico, fikusom in nadomestilom za brezposelnost – temu jaz rečem precejšen prihranek: to je na nivoju proračuna manjše firme.
dr.filomena said,
February 9, 2012 @ 12:07 pm
@Si. R.: Brada parkrat omahnila do tipkovnice.
@zirosi: V prid tezi, da se motiš, govori dejstvo, da so se pri tem vprašanju združili sicer veliki nasprotniki. Če privzameš, da ukinitev samostojnega ministrstva z izjemo ene osebe, ki bi morda imela priložnost postati minister, zanje osebno nima oprijemljivih posledic, moraš razmišljati o vzrokih za gnev, ki presegajo cviljenje nad izgubo lastnega korita. Razmišljanje o prihranku ene ministrske plače ni vredno odgovora. Delo ministra bo pač opravljal nekdo, ki se mu bo reklo malo drugače. Morda celo več oseb. Ne veš.
zirosi said,
February 9, 2012 @ 9:22 pm
@dr.filomena, seveda so se združili – vsi tisti, ki jih je zaskrbelo za korito; pri istem koritu so lahko bili veliki nasprotniki, sedaj so zavezniki. Zbali so se morda tudi za svoj vzvišeni status, za katerega so prepričani, da jim nekako po defoltu pripada, ker oni pač so KULTURNIKI in zato rabijo svojega ministra in svoje korito. Del “kulturnikov” pa najbrž cvili predvsem zato, ker so se tega početja lotili desnosučni.
Sicer pa ne vem, kako lahko s takšno lahkoto vsi govorite, da ne bo prihrankov? Dovolj je, da si ogledaš to: http://www.mss.gov.si/si/o_ministrstvu/organiziranost/ in to: http://www.mk.gov.si/si/o_ministrstvu/organiziranost/ pa vidiš, koliko nekih birokratskih služb se med seboj prekriva (za naslednjih par let lahko, na primer, kadrovske kar ukinejo)…
BTW: Ena ministrska plača (brez ostalih pritiklin) znese tako na oko dobrega pol milijona € na mandat. Če prištejemo še razne sekretarje, smo hitro na parih milijonih. In ko pomislim na zadnjih nekaj vršilcev te funkcije, na primer, na zapitega Simonitija ali na butasto Širco, moram priznati, da vsi skupaj niso vredni niti pol pizde mrzle vode.
Dfgteswq said,
February 9, 2012 @ 10:31 pm
Oglejmo si nekaj velikanov slovenske kulture. Začnimo s Trubarjem in Dalmatinom, ki sta postavila temelje jeziku. Kdo je v njunem času bil kranjski kulturni minister? Kdo je bdel nad delom Jakoba Petelina – Gallusa? Kdo je bil kulturni minister v času Vodnika in Linharta? Naš največji pesnik je menda bil Prešeren. Vemo, kdo mu je veselo črtal “prevratniške” verze, ampak kateri kulturni minister mu je pomagal, da je lahko ustvaril, kar pač je???? Kaj pa kulturni minister v času Jurčiča, Levstika in Stritarja? Naš največji slikar žalibog ni režimski malar Cekuta pač pa Jakopič. Le kateri kulturni minister je bil zaslužen za njegov uspeh? Kdo je poskrbel za opus Kosovela? Ketteja? Murna? Cankarja? Bi malo pogledali v novejše obdobje, ko so kulturni ministri vendarle že znani? Prav. Eden največjih še živih pisateljev je sicer sodil v delokrog italijanskih ministrov. Slovenski pa so poskrbeli, da je njegova slika visela na vseh mejnih prehodih od Rateč do Lazareta. V elitni druščini nezaželenih, ki jim ni vstopa v naš komunistični raj. No, bodimo iskreni, pod kulturnimi ministri smo končno dočakali nekaj filmov v slovenščini, ki so za razliko od kakšenga Piran Pirano celo gledljivi in povrhu še simpatični. Spesnil jih je, eeee, kako da kažem, priseljenec s Češke. Ampak kaj zato, zato pa so nekoliko kasneje največjega gledališkega režiserja izgnali v Španijo. In pred kratkim je zaradi kulturnoministrskih birokratov pot pod noge moral vzeti še največji filmski režiser, ki je sedaj že na pol Poljak. Nič hudega, zato pa prek ministrstva lopatamo denar enim parim umetnikom, ki so ustvarili vrhunske umetnine, namreč preimenovali so se po samem Janezu Janši!
Oglejmo si še, kako imajo kulturno birokracijo urejeno po nekaterih državah, s katerimi se tako radi primerjamo. Avstrijci so podobno kot mi kulturo skombinirali kar s šolstvom. Torej so po merilih naših vrlih kulturnikov že kar nekaj časa barbari. Novoletni koncert dunajskih filharmonikov, ki ga gleda ves svet, je potemtakem le na nivoju Na zdravja, salzburški poletni festival je itak samo njihova verzija Piva in cvetja, kaj potem, če so svetovno dediščino oplemenitili s Sveto nočjo, Dunaj je napram najlepšemu mestu na svetu prava kulturna puščava, nje, Wagner in Hundertwasser sta zgolj vajenca v primeri z arhitektom Stožic in nekdo je moral bogato podmazati Nobelov odbor, da je pred par leti nagrado za literaturo podelil kar neki Elfriede Jelinek! Ko smo že pri severnih sosedih, nikakor ne moremo mimo silno poučnega zgleda o kulturni birokraciji. Najbrž ni treba izgubljati preveč besed o Mozartu. Nekaj malega oper je pri njem res naročil kar cesarski dvor, vse ostalo pa je bil primoran skomponirati kot “s.p.”, da je sploh lahko živel iz rok v usta. V njegovem času je uradni dvorni skladatelj (torej ekvivalent današnjega na državno siso trdno prisesanega kulturnika) bil Antonio Salieri. Prvega še dandanašnji pozna ves svet, drugi pa, hmmmm, hmmm, v zgodovini je bolj bežno omenjen zaradi domnevnih komplotov proti prvemu.
Pojdimo še malo bolj proti severu, torej v Dojčland. Najbolje, da se odpravite kar na angleško Wikipedio in poiščete geslo “Cabinet of Germany”. Angleško zato, ker bo iskanje po “culture” celo našlo en zadetek. Namreč besedo agriculture, ki pomeni kmetijstvo! Aha, zdaj je pa vse jasno! Ker ti barbari nimajo niti pod drug resor zapakiranega kulturnega ministra, so od konca vojne (ko so nastali zametki današnje Nemčije) dobili bore 4 (z besedo štiri) Nobelove nagrade za literaturo: Hermann Hesse (zaradi političnih razlogov sicer uradno kot Švicar, ampak nič ne de), Heinrich Böll, Günter Grass, brez slabe vesti lahko dodamo še “Romunko” Herto Müller. Ob tem, da so neupravičeno spregledali vsaj še Brechta, da je Berlin eno najbolj zaželenih mest za umetnike, zlasti tiste, ki niso ne glede na učinek financirani iz proračunov. Še bi se dalo naštevati, ampak bodi dovolj.
Pokukajmo še v helvetsko konfederacijo. Na zvezni ravni imajo le peščico najbolj državotvornih ministrstev. Kulture valjda ni med njimi in je tako prepuščena posameznim kantonom. Peščica predvsem frankofonskih celo ima neko kulturno ministrstvo, se razume, da ne samostojno. Večji del kantonov pa jih nima niti tega. Med temi kantoni je tudi züriški. In ravno iz neke vasi tega tako nekulturnega kantona je bila Johanna Spyri. Samo ime morda komu ne pove kaj dosti, zato pa ves svet pozna njeno zgodbo o Heidi. Po drugi strani so naša kulturna ministrstva spumpala še in še denarja v tovarišico Makarovičko. Koliko so že njeni umotvori poznani onstran slovenskih meja, v primerjavi s Heidi????
Ko smo že v Švici, kjer je zaradi kantonalnega lokalpatriotizma in kar štirih uradnih jezikov blazno težko furati kakšno skupno kulturo, le kako je Švicarjem uspelo ustvariti tako uspešno in bogato državo? Sodeč po dretju naših subvencioniranih kulturnikov o njihovem silno pomembnem poslanstvu so za to očitno zaslužni že omenjena Spyrijeva, narodne pripovedke o Tellovih ostrostrelskih vragolijah, ženevsko špricanje vode, Yello in tisto najedljivo trobentanje v rogove. Eni pa nasedamo neoliberalni mudologiji, da so ustvarili davčne, pravne in administrativne pogoje, da so se lahko razvili Sulzer, ABB, Novartis, Patek Phillipe, UBS, Victorinox, a boga mi i Ricola, ki so dvignili preostalo gospodarstvo, spotoma sfinancirali še kakšnega kulturnika, pa je še vedno ostalo dovolj, da so za nameček proizvedli še Federerja, Cancellaro in Cucha ter da Baselčani od časa do časa nabrcajo nič več in nič manj kot Manchester United.
Ker ste v ta vaš kulturnobojevniški pamflet že vpletli Ljudmilo Novak, pa zaključimo z njo. Res je, o smiselnosti njenega ministrstva bi se dalo na dolgo in široko razpredati. Ampak hej, tudi v odhajajoči driskasti vladi (tekoča posla in to) je že od samega začetka bil minister brez listnice za preštevanje gastarbajterjev, zamejcev in izseljencev, namreč Boštjan Žekš. Zdaj vas pa sprašujem, kje ste bili takrat pred malo več kot tremi leti, zakaj se niste javno usajali zaradi “potrebnosti” tega ministrstva? In konec koncev, zakaj niste predlagali, da bi Žekš kot vrhunski znanstvenik bil primernejši za vodenje nekega drugega ministrstva, ki ga je dobil neki večni študent filozofije.
Obenem me pa resno zanima, kako hudiča vam je uspelo dokončati študij burekologije. Menda v obvezni predmetnik sodijo tudi “osnove obveščevalne dejavnosti v slovenskih cerkvah” pri tovarišu Lukshiqiju. Če bi praktični del tega predmeta naredili brez goljufanja, bi že lahko vedeli nekaj, kar ni sicer nobena skrivnost. Ga. Novakova v svojem domačem kraju ljubiteljsko predseduje lokalnemu kulturnemu društvu in vsakoletno v neki cerkvici priredi zdaj že tradicionalni božični koncert, kamor ima vstop vsak ne glede na nacionalnost, politično, spolno usmerjenost, nikogar niti ne legitimirajo. Ajde, res ni ne vem kaj, ampak že samo s tem amaterskim delom je za kulturo storila precej več kot kakšna Širca.
alcessa said,
February 10, 2012 @ 8:50 am
@Dfgteswq: Heidi ni kultura, temveč alpski farjanski kič. Ljudmila ni kulturnica, temveč si samo želi čim večjo publiko za božič, da se ji ni treba sramovati. Poleg tega je moja demokratska dolžnost, da se požvižgam na majhne privatne pokroviteljske korake “velikih” politikinj – pa ja nisem brez hrbtenice, da bom rekla: Politična osoba A javno pluje čez vsebino B, privatno pa je do pojava B resnično ljudomila, vsaj enkrat na leto, v cerkvi. Halo?
dr.filomena said,
February 10, 2012 @ 9:16 am
@Dfgteswq: O vaši kvalificiranosti za komentiranje področja kulture dovolj povesta že vaš način izražanja in nevsebina vašego dolgoveznega pisanja. Vaše blodnje niso vredne mojega časa.
boych said,
February 10, 2012 @ 12:56 pm
He he, bravo ti na D. genialno si razkrinkal intelektualno bedo teh komunistekov. Potrudil si se, jih z argumenti razsul na prafaktorje in kot protiargument dobil le ad hominem zmerjanje. Zelo kulturno!
Še kaj piši, ker je res pravi užitek prebrati kaj takega. Prav zaradi tebe bom pogosteje spremljal te strani in seveda ta link razposlal naokoli. Ajd
pengovsky said,
February 10, 2012 @ 3:54 pm
Kratka zgodovina naroda cepljena na “nisem-bil-jaz” žaljivke, ki v nič dajejo tudi faks, ki je vzgojil samega premiera Janšo. Je to res vse, kar zmorete?
Človek se more res vprašati, ali se morda komunisti in trdorokci niso morda dejansko pretočili na desno, ko se poveličuje staro, črti novo in v zvezde kuje množicam všečno. Kruha in iger, oblast že ve, kaj je za narod najboljše.
Zagovorniki pristopa “pobijte jih vse, trg bo že prepoznal svoje” so si za svojo ikono izbrali (tudi) lucidnega Miho Mazzinija, ki pa – nepresenetljivo – še zdaleč ne trobi v isti rog kot raja: http://toje.to/6dv
A ironija cele zgodbe je seveda v tem, da ima avtorica prav: tole je lahko le vzpodbuda kulturi. Je pa vprašanje, če so tisti, ki kulturnike pošiljajo delat, na to pripravljeni.
alcessa said,
February 10, 2012 @ 4:54 pm
(Dr. Fil, zgoraj bi moralo pri meni pisati “pljuva”, ne “pluje” :-))
Prispevkov v slogu “Glejte, kako revni so bili največji umetniki, crknili so, preden so se izpeli” sploh ne smem komentirati, ker bi lahko še sebe presenetila s svojo jezo nad takimi bedastočami.
Poskušam si predstavljati, da sem živa umetnica, da živim za svojo umetnost, ne pa tudi od velikih denarcev, pa mi je jasno, da raja od mene pričakuje, da naj stradam za svojo umetnost… V redu, umetnosti od določene ravni naprej ne konzumira povprečna večina (zanjo so Kmetije, Faktorji ipd.), temveč praviloma manjšina z vsakokrat ustreznim okusom. Ali je torej prav, da se raja dere “Le podplate kuha naj kopitar?” Kako za vraga je kdo lahko ponosen na Cukrarno, na vse umetnike, ki so prehitro umrli, ker ni bilo dovolj denarja za bivališče, hrano, medicino? Mar kot pravi ljubitelji umetnosti ne bi morali hrepeneti po čim daljšem življenju svojega heroja, pa čeprav le zato, da čim več ustvari?
Ne vem. Čudni predalčki se odpirajo in zapirajo 🙁
Davor said,
February 12, 2012 @ 10:40 am
Vemo, da je v Sloveniji velik problem funkcionalna nepismenost.
Nekateri komentatorji so dokaz, da ta ugotovitev drži. Če nisi obremenjen s tem, kdo piše prispevek, lahko prebereš, da avtorica ne zagovarja samostojnega kulturnega ministrstva!
Naštevanje kulturniških dosežkov Dfgteswq po svetu je vsaj čudno:
Wagnerja locirati na Dunaj (saj je nekajkrat tudi res bival na Dunaju, vendar rojen v Leipzigu, umrl v Benetkah, vmes živel po Evropi, njegov festival pa poteka v Bayreurthu, ZRN, kjer je bival zadnja leta in kjer so živeli/živijo njegovi potomci.)
Primerjati kulturno ustvarjanje naroda, ki šteje med milijonom in dvema, z narodi,ki so vsaj petkrat številčnejši, naroda, ki je bil narod podložnikov z narodi, ki so bili narodi takratnih velesil, je prav hecno. Tudi Švicarji so kljub razdrobljenosti na štiri jezike vsaj s tremi jeziku vezani na nekaj desetmilijonsko publiko. Francija pa bi bila zanimiva, saj ima izrazito jezikovno kulturni politiko, ker se zavedajo, da so časi francoščine kot prevladujočega diplomatskega jezika mimo in je pritisk nemščine in v zadnjem času angleščine zastrašujoč.
Da ne bo kdo prebral, da branim samostojno kulturno ministrstvo! Ne, ta funkcija se lahko izvaja tudi kje drugje. Ampak, če imamo samostojno ministrstvo za Slovence po svetu, bi lahko imeli tudi kulturno. Še bolje bi bilo, da bi kulturno ministrstvo skrbelo tudi za Slovence po svetu, saj je ravno ohranjanje slovenske kulture pri le-teh namen ministrstva (morda se pa motim in je cilj udeležba na volitvah in podpora na njih prav določenim strankam).
Glede režiserjev: oba sta prerasla naše finančne zmožnosti. Tisti iz Španije se je vrnil, ko je mislil, da bo spet lahko zajemal denar z veliko zajemalko. Če vam je šport bližji, zelo podobno je s Tino Maze, kjer so potrebni vložki za nadaljnjo kvalitetno rast, presegli gospodarsko moč okolja, kjer živi.
Prav gotovo bi našli slovenskega kulturnika, ki bi ga Dfgteswq lahko naštel, če bi se rodil kot pripadnik kakega drugega naroda. Ampak smo pač Slovenci, nekateri smo tega veseli, drugi pač ne.
Če citiram prvoborko, komunistko Marico Brejčevo (sicer pa sestro spomeničarja Toma in teto Mihe Brejca, ki je tast Gregorja Viranta): sama sprememba organiziranosti ne bo prinesla sprememb, spremembe lahko naredijo le pravi ljudje na pravih mestih.
Pika said,
February 12, 2012 @ 9:24 pm
“Če citiram prvoborko, komunistko Marico Brejčevo (sicer pa sestro spomeničarja Toma in teto Mihe Brejca, ki je tast Gregorja Viranta): sama sprememba organiziranosti ne bo prinesla sprememb, spremembe lahko naredijo le pravi ljudje na pravih mestih.”
Vse preveč se ukvarjamo s formo namesto z vsebino. Imamo kulturo zaradi ministrstva ali kako?! Edino nekaj “dobrega” se je, vsaj na prvo žogo (nenamerna uporaba športnega rekvizita), izcimilo – skupni sovrag je združil tudi take,ki si prej še nekulturno “Dober dan” ne bi zaželeli 🙂
Ali bo res stroškovni argument upravičeno realiziran, bo pa pokazal zgolj čas. Osebno dvomim. Žal.
Igor said,
July 3, 2012 @ 7:02 am
Kulturniki kakršne imamo so navadne lenobe in podpora komunistični oblasti.Razen redkih izjem.
Igor said,
July 3, 2012 @ 7:09 am
Govoriš o dolgovezenju komentarja @Dfgteswq. Človek je napisal svoje mnenje.A ni ta blog svoboden za komentarje? A komentarjev se ti ne da brat ker so dolgovezni? Če po pravici povem si na svojem blogu dolgovezna ti. Vsak drek pa ni treba do skrajnosti dramatizirati.In na situacije ne gledaš realno ampak zelo pristransko.Moral bi vedeti več o tvojem profilu.
pengovsky said,
July 3, 2012 @ 8:14 am
No, saj, klasika deluxe. Dajmo razpravljat o osebi, ne o predmetu razprave. In še: najprej diskvalifikacija (kulturniki so lenobe in podpirajo komuniste), nato pa… kaj že? Nerad se ponavljam, pa vendar: je to vse, kar zmorete?