Zadnjih par dni sem po več letih ne le napisala objavo o slovenski politiki, ampak se tudi spustila v pogovor(e) na X.

Politika, zlasti desna, Slovence že dolga leta deli na dva tabora, ki se med sabo vedno manj pogovarjata. To se mi zdi strašansko narobe. Osnova razvite civilizirane demokracije bi morala biti nepretrgana komunikacija o javnih zadevah, še posebej s sodržavljani, ki ne razmišljajo enako. Če kdo razmišlja drugače, se ga ignorira ali pa odpravi z žaljivko, brez poskusa dvosmerne izmenjave. Otročje do amena, ampak samo posnemanje vzorca vrhovnega zlopamtila. Kdo bo koga bolj primitivno zatrl. Ne argumenti, ampak zajedljive opombe in nabijanje čustev. Populizem, pač.

Predvidljivo se je name vsul plaz kletnih profilov brezveznih botov, starih po pol leta ali par let, ki ne počnejo drugega kot poskušajo utišati neprijetne glasove z nesramnostjo na vrtčevski, največ osnovnošolski ravni. To se poblokira, ni panike.

Potem so tu nekateri profili, za katerimi so resnični ljudje, za katere se zdi, da so v resnični osebni stiski. Iz njih seva neracionalno sovraštvo, mržnja, jeza, frustracije. Močno dvomim, da imajo kar koli opraviti s politiko. Ta je na X za te profile samo ventil sproščanja. Smilijo se mi in upam, da poiščejo pomoč.

Naslednja kategorija so zagrizeni zagovorniki svoje politične opcije, ki te najprej napadejo kot samega vraga, ampak se unesejo, če ne padeš v to igro in vidijo, da si se pripravljen pogovarjati. Ti so mi morda najbolj pri srcu. Ko se malo umirijo in na novo kalibrirajo pričakovanja, se da izmenjevati mnenja.

Bedni pa so mi strogo strankarski vojščaki. Ljudje, za katere vem, da so dovolj bistri, da vedo, kaj počnejo, in brez slabe vesti zganjajo propagando svoje opcije brez kakršnega koli oziranja na dejstva ali na posledice širjenja neresnic, netenja sovraštva, zabijanja dodatnih klinov v cepitvene linije. Ker je razdeljenemu narodu lažje vladati.

V glavnem, po vseh teh pogovorih se mi zdi, da so tisti, ki so najbolj goreče šli na referendumih glasovat za, prepričani, da bodo s tem:

  • bodisi popolnoma ukinili RTV bodisi jo preoblikovali v nekaj, kar bo spominjalo na Nora24 in državne proslave pod desno oblastjo,
  • dosegli izselitev Srbov in Albancev iz slovenskih mest, kjer je zdaj premalo pravih Slovencev,
  • poskrbeli, da se preganja 8. marec,
  • dosegli, da nihče več ne bo zlorabljal socialne pomoči.

Mislim, da se res premalo pogovarjamo. Ker je čisto premalo prekrivanja med referendumsko materijo in dojemanjem njenega dosega in učinka med njenimi podporniki.