Ljudje in (druge) živali

05/06/2007

Pred nekaj dnevi sem v drugem blogu brala prispevek o zvestih psih in zahrbtnih mačkah, ki se je končal s srce parajočo fotografijo razmrcvarjene ptičice, ki ji je zlobna muca uničila gnezdo. In znova sem se zamislila nad dvojnimi merili, ki jih ljudje vse preradi uporabljamo. Pasti posploševanja in predsodkov so močno zagozdene na vseh poteh, ki jih ubiramo. Nisem si mogla kaj, da ne bi razmišljala o tem, kaj bi tisti, ki so se zgražali nad hudodelstvom kosmate lovke, storili, če bi videli človeka v stiski.

Scena izpred nekaj tednov. Ljubljana. Lepo vreme. Počasi se večeri. Prav prijetno je zunaj posrkati pijačo v dobri družbi. Težko se je izogniti raznim vsiljivežem. Prosijo za denar, na mize tlačijo fotografije z žalostnimi zgodbicami, prodajajo šopke. No, nek starejši gospod pa se je zelo želel pogovarjati z mladimi dekleti. Nič nasilnega, neprijaznega. Pač hotel se je pogovarjati. Dolgo. Bil je v napoto. In glej si ga vraga, slučajno je bil paden po tleh, da mu je kri tekla iz ušesa, ni mogel hoditi in je ob vsakem gibu glasno stokal. V bližnji ogolici je bilo najmanj sto ljudi. Storili so en velik nič. Odvržen na bližnji zidek je obležal kot vreča krompirja, ki je občasno iz sebe spustila milo prošnjo, naj ga že kdo ubije. Poklicala sem rešilca in čakala ob njem. Pridružil se mi je univerzitetni profesor iz tujine. Kasneje še znan slovenski igralec. Še kasneje njegova prav tako znana kolegica. Oba sta gospodu izkazala iskeno sočutje. Po promenadi dva metra stran pa so se valile množice, ki Franceljnu, ki je, preden ga je prežel alkohol, v Zasavju trideset let delal kot rudar, z izjemo mladega kolesarja, ki je ponudil svojo pomoč, niso namenile več kot kakšen firbčen pogled. Ko je le prispelo reševalno vozilo, je bilo predstave konec.

Kakorkoli, ob branju še ene izmed razprav o tem, ali so boljši ljudje psi ali mačke (ne, ne manjka vejica), me je zaneslo v blago moraliziranje in razmišljanje o tem, da bi veljalo začeti pri skrbi za ljudi. Pa da se razumemo, živali imam zelo rada. Svoj dom delim z njimi in ga vedno bom. Ampak ljudje smo pa ljudje, kenede.

Stepping off my soap box, kot bi rekli Angleži.

Grlica ob Ljubljanici

Rižota malo drugače

Evo današnje kosilce. Preprosto, 1-2-3 narejeno in baje sploh ne slabo.

V rdečem vinu kuhana rižota s črnimi olivami in pršutom.

Rižota

Čebulo in česen prepražiš na olivnem olju, dodaš za rižoto primeren riž. Jaz sem dodala še malo na kolobarčke narezane mlade čebule. Zaliješ s (pazi!) toplim rdečim vinom. Če zaliješ z mrzlim, bo riž zakrknil in bo zunaj trd, notri mehak, takšen pa ne bo niti okusen niti ne bo mogel vsrkati začimb. Počasi kuhaš in dodaš še malo vina, potem začneš zalivati z juhico. Narežeš črne olive in pršut ter jih dodaš par minut, preden je riž kuhan. Takrat tudi dodaš malo bazilike in po potrebi še soliš. Kuhano pokrito pustiš par minut pri miru, preden postrežeš. Ponudiš še parmezan.

Dober tek!

Slastno

05/05/2007

Zase si je treba vzeti čas in tako je ena izmed boljših večerij, ki sem jih pred kratkim pripravila za prijatelje, za seboj pustila želodčke, ki so predli od ugodja. Če bi se jim radi pridružili tudi vaši, je tule uporabljena kombinacija.

Za na mizo medtem, ko se kuha: malček dobrega vina in sirčka

Primo: pašta z drobno narezano dimljeno ricotto in mini paradižnički (ne češnjevimi, še manjšimi, tistimi sladkimi s Sicilije) in kaprami. Bazilika ne škodi. Pač skuhaj poljubne testenine, medtem v ponvi na olivnem olju prepraži malo čebule, odstrani čebulo, dodaj sir, narezane paradižničke, kapre in poljubne začimbe ter zadevo razporedi po nerazkuhanih testeninah.

Secondo: mečarica “alla pizzaiola”. Marinada: nasekljaj strok česna, dodaj dve žlički origana, žličko peperončina (ali popra), malo soli in zmešaj s toliko olivnega olja, da nastane ne pretekoča zmes. Marinado razporedi po zrezkih mečarice, pokrij posodo za kakšne pol ure. Potem popeci na močnem ognju na vsaki strani po eno minuto, zalij z belim vinom in pusti, da se na nižji temperaturi kuha cca deset minut. Vmes nekaj velikih paradižnikov narezi na rezine in jih razporedi po zrezkih. Navrzi kapre in razkoščičene, na polovičke narezane črne olive. Postrezi s kozarcem dobrega vina, itak.

Kos sadja ali mala sladica.

Kava.

In to je to. Aha, bistveno: ves čas kuhe, postrežbe in zauživanja hrane se veliko pogovarjaj in maksimalno uživaj v dobri družbi. To je to!