Svoj glas na evropskih volitvah sem oddala že pred nekaj dnevi, po pošti. Neizbežno so sledila vprašanja prijateljev in obraznoknjižnih znancev, za koga sem volila. Bolj je bilo presenetljivo vprašanje: “za koga naj volim?”

Nisem volila za stranke, ki svojo podobo gradijo na nacionalizmu, ker zanj v naši družbi ne bi smelo biti prostora. “Borili se bomo za slovenske interese.” Hmm. Kaj mislite, kateri par ima bolj podobne interese? Slovenca Boško Šrot in Janez Novak, ki je fizični delavec v njegovi pivovarni ali taisti Janez Novak in John Smith, ki dela kot fizični delavec v neki angleški tekstilni tovarni (če kakšna še obstaja). Kakovost našega življenja v prihodnosti bo v veliki meri odvisna od tega, koliko se bomo kljub slabšim gospodarskim razmeram znali upreti tako zelo privlačnemu populizmu, ki deli na naše in vaše. In vlada.

Nisem volila za stranke, ki ciljajo na eno samo versko skupnost in poskušajo enačiti pripadnost religiji s pripadnostjo določeni stranki. Tudi zbujanje nestrpnosti na podlagi verskih prepričanj bi že davno moralo samo slab spomin. Imagine!

Nisem volila za stranke, ki po mojem mnenju nimajo dovolj sposobnih in izkušenih članov, ki bi bili primerni za odločanje o pomembnih vprašanjih, ki bodo odločilno vplivala na našo prihodnost.

Nisem volila za “popolnega, brezmadežnega kandidata”, ker se zavedam, da kaj takšnega ne obstaja. Najmanj od filma Nekateri so za vroče naprej mi je jasno, da nihče ni popoln. Razen morda Hitlerja, ki ni pil, ni kadil, ni užival živalskega mesa in je živali ljubil bolj kot ljudi.

Volila sem za osebo, ki ima po mojem mnenju dovolj izkušenj, da bo znala krmariti v vodah politike in ob tem ne bo pozabila, da je naša prihodnost v na znanju temelječi družbi, ki bo vsa razpoložljiva sredstva vlagala v vseživljenjsko izobraževanje in razvoj okolju prijaznih visokih tehnologij. In da, za osebo, ki se bo po mojem mnenju tudi odločno in uspešno postavila za interese slovenske države v celoti, če bodo ti iz kakršnega koli razloga ogroženi.

Na vprašanje “za koga naj volim” seveda niti slučajno ne nameravam odgovoriti s konkretnim predlogom. Vsak se odloča sam in po lastni vesti. Pomembno je le, da na podlagi nekega tehtnega razmisleka in ne trenutnih emocij. Z vsako reformo evropskih pogodb je evropski parlament pridobil nekaj moči. Če bo Irska oktobra potrdila lizbonsko, bo od januarja naprej tokratna zasedba precej močnejša od prejšnjih, saj bo postopek soodločanja, v katerem v zakonodajnem postopku soodločata parlament in svet, postal “običajni” zakonodajni postopek, tako da se bo uporabljal na skoraj vseh področjih.

Tvoj glas zato ni nepomemben. Mimogrede… Državna volilna komisija je objavila primere veljavnih in neveljavnih glasovnic: primeri v pdf. Razmisli in voli. Vsak glas šteje in če ne voliš svoj glas prepuščaš drugim. Jaz svojega ne dam!


Leti leti leti… dr. fil. Z nekaj pomoči.