Nedolgo po državnozborskih volitvah sem v sestavku, ki je bil bo besedah sv. Luke spisan v poetično vznesenem slogu (glej “išče se sit, nezaljubljen, premožen pastir brez izrazite želje po vodenju črede“), med drugim napisala:

Z varne razdalje se zdi, da je prevzem oblasti precej stresna reč. Tudi, če vzpon na vrh uspe najtrdnejšemu in najbolj izkušenemu, ki je hkrati dovolj zrel, da se zaveda, da zmaga ne pripada njemu ampak skupini ljudi, ki si je zanjo prizadevala s skupnimi močmi, celotna posadka pa ne izgubi stika z dejstvom, da na svojem položaju zgolj začasno opravlja naloge, ki ji ga je zaupalo volilno telo, so skušnjave hude.

Boj se prijateljev.

Izstavijo se računi, z vseh strani letijo s sladko lepljivo bunkico ali pa strupenim kavljem opremljene puščice želja in zahtev. Zdaj bomo videli, kdo je resnično trden in ob zavedanju, da so kompromisi nujno zlo zrelega odnosa v katerem koli delu človeške družbe, začenši z vsakim posameznim parom, bomo lahko ocenjevali, koliko bo kdo pripravljen popustiti pri katerem izmed svojih načel in kje bo postavil mejo.

Vrh je osamljen in zelo izpostavljen kraj. Spremlja vas nekaj milijonov oči. Srečno!

Danes se je dobršen del pozornih oči široko razprl, da se je okoli šarenic razlila belina, ki je po informacijah iz zanesljivih virov v sicer maloštevilnih primerih pod vplivom visoke temperature in napetosti zakrknila kot jajčni beljak, zrklo pa začasno izstrelilo v smeri televizijskega sprejemnika, radia oziroma monitorja. Nekaj nesrečnežev je večnostni sindrom udaril med vožnjo z avtomobilom. S sploščenimi roženicami, ki so preblizu preverile čistočo notranje strani vetrobranskih stekel, so pristali na urgenci Kliničnega centra. (ilustracija: Bruno de Connick)

Prenekateri volivci, ki so glasovali v podporo novim politikam in celo v protest proti starim, se počutijo opeharjene, prevarane. Vse se menja, vse ostaja enako? Gospod Pengovsky je včeraj spisal odprto pismo predsedniku vlade, ki bi ga veljalo prebrati, čeprav je zanj izbral jezik, ki ga je premier najverjetneje vsakodnevno uporabljal zadnjih nekaj let, in ne našega skupnega materinega jezika.

Osebno ne bom trpela posledic padca na trdna tla, ker me je žalibog težko spraviti v stanje lebdečega navdušenja in to uspe le redkim izbrancem, med katere trenutni premier ni spadal nikoli, predstavljam pa si, da se marsikdo zdajle počuti nekako takole:

My Papa told me to stay out of trouble
“When you’ve found your man, make
sure he’s for real!”.

I’ve learned that nothing really lasts forever
I sleep with the scars I wear that won’t heal
They won’t heal.

Cos every time I seem to fall in love
Crash! Boom! Bang!
I find the heart but then I hit the wall
Crash! Boom! Bang!
That’s the call, that’s the game and
the pain stays the same.

I’m walking down this empty road to nowhere
I pass by the houses and blocks I once knew.

My Mama told me not to mess with sorrow
But I always did, and Lord, I still do
I’m still breaking the rules
I kick it up
I kick it down.

Cos every time I seem to fall in love
Crash! Boom! Bang!
I find the heart but then I hit the wall
Crash! Boom! Bang!
That’s my real middle-name
It has always been the same
That’s the call, that’s the game and
the pain stays the same.

I still feel the heat
Slowly fallin’ from the sky
And the taste of the kissing
Shattered by rain
Comin’ tumblin’ from behind
And the wild holy war.

I kick it up
I kick it down

And every time I seem to fall in love
Crash! Boom! Bang!
I find the roses dying on the floor
Crash! Boom! Bang!
That’s the tall, that’s the game and
the pain stays the same
That’s my real middle-name
It has always been the same.

Oh Yea Oh Yea Oh Yea Uh-huh
Been the same, been the same
It has always been the same.