Oh, kako sem si te zaželela. Kazalo je, da mi bo zmanjkalo časa. Saj veš, kako je. Spet sem pozno odšla iz službe. Mislila sem nate, ko sem se usedla v mikrico in z upanjem v prsih oddrvela iz garaže. Vse se je zarotilo proti nama. Ulil se je dež, na Charlottinem mostu sem se stežka prebila mimo avtomobilov, ki se nista mogla izogniti prebližnjemu srečanju. Pri Cactusu je mikrica utripajočega srca in smernih kazalcev čakala na sumljivo počrtkanem mestu, gologlava sem se pognala skozi naliv, težkega srca a ne da bi trenila planila mimo iztegnjenih rok beračice in vstopila. Ko sem te prijela v roke, se mi je topilo srce. Odnesla sem te domov in občudovala barve, ki jih je nate narisalo sonce, tvoj sladkobni vonj me je očaral. Skupaj sva bili le kratek čas in kmalu te bom pozabila, ampak bilo je lepo, dokler je trajalo. Hvala za vse.