Dr. Filomena

Coming over? 😉

Yesterday was an interesting day at the very least. I had arranged to go shopping to IKEA with my Lithuanian friends Monika and Romas who are moving into their new home around the same time as I am and their furniture store of choice was the usual suspect.

I decided to lower my shopping-related stress level by jogging in the morning. We arrived to Arlon, a trip that normally takes some 15 to 20 minutes, at 9 am and waited for the Belgians to slowly open up by five past. Being among the four people at the info desks manned and womaned by four people we were told to take a number and wait our turn. So we did. Except that the number board or whatever you call that thing was not turned on. After a while we were allowed to approach the desk at which point we were told that vans cannot be booked in advance.

So off we went, shopping our eyes and legs out, had an enjoyable lunch and were about ready to leave. We were all quite happy with our choices. I decided not to buy a bed frame yet as I could not make up my mind on which one to take and the one I thought I’d be bringing back looked its cheap price. I did invest in a high quality mattress, however, as experience taught me that it may well be the single most important item in the house. Most of the rest of furniture and whatnots can wait until after I’ve moved in and can better plan the arrangement, especially in view of hopes to make the place comfortable for many of my friends that I would like to come visit.

Once we made our way past the cash registers, leaving quite a hefty share of honestly earned money to the Swedes and hopefully some to the people of the many nations manufacturing their products, we ran to the info desk again and of course found that the vans were all rented out. I emphasized to the clerk that we bought many large items, including a large mattress and we need a large van.

After an hour’s wait, which offered a wonderful opportunity to do some caviare and knäckebröd shopping, we had our van. Which was not a van, but rather a Renault Kangoo. Hello? A day of shopping, which does not rank high on the list of my favourite activities, I was ready to kill. Apologies to Monika and Romas for having to witness my dissatisfied-customer face and demeanour. My American grandmother would have been proud of the way I threw a fit and demanded free shipping for the mattress that wouldn’t fit. But to my defence, I had planned for this with the morning jog, which probably saved lives.

In the end, the kind IKEA guys strapped the offending item on top of the “van” and Romas, who worked for a removal company back at home and is excellent at this stuff, followed our car en route back to the Great Bubble City.

As soon as we reached the highway, blood froze in our veins. Romas’ van was about to become a basket carried under the balloon that was destined to serve as my future resting place. But not up in the sky! Even at the lowest speeds, the mattress kept raising its head up high, growling at the thin rope struggling to keep it on the same course as the unappreciated van. Dear mattress, it is fine, Kangoo is not what we wanted and I’m sorry about the quality of transportation, but come on, it’s not even raining. Or snowing for that matter. Down, boy!

We proceeded at snail speed. No, wait, a slug who’d just come from Amsterdam actually passed us by, waiving and uttering “Peace” with a condescending look in his watery eyes. So did plenty of truckers. I mean, pass us, but the word they used was not peace although the pronunciation of their word of choice was similar. Their gestures, as well, were more complex and rather faster than the slug’s gentle waive.

All’s well that ends well and after a few heart-stopping moments we managed to unload the van-wannabe at both future homes and return to the shopping centre quite uneventfully. By the time we got home it was about four thirty.

Tea time. Play music. Relax. Mmmmm…

Včeraj so se moji fejsbuk prijatelji množično zgražali nad oddajo POP TV Trenja na temo gradnje džamije in referenduma v zvezi z njo, mokrih sanj ljubljanskega svetnika, ki si je stolček priboril na Listi za čisto pitno vodo s predvolilnim sloganom Ljubljani bomo vrnili dušo, srce in nasmeh.

Pravkar sem zapravila uro in pol dragocenega časa za ogled oddaje, ki je vznemirila kolege. Ne morem se odločiti, ali je to dobro ali slabo, ampak v njej nisem videla nič novega, drugačnega ali nepričakovanega. Kaj vas je tako razburilo? Jelinčič ali čistokrvovodnik? To je vendar njun namen, smisel njunega obstoja in edini vir preživetja. Paseta se na negativnih čustvih, ki jih vzbujata v ljudeh s pritiskanjem na prastare gumbe. Gospodič iz Mlade Slovenije je bil tako neprepričljivo hujskaški, da je izgledal kot bevskajoč mladič, ki mu zobje še niso zrasli. Za TV glasovanje je jasno, da je rezultat popolnoma nerelevanten.

Raven “debate” na Trenjih je vnaprej znana in ne more presenetiti ali razburiti. Tokrat je bila zaradi nekaterih razpravljavcev celo zelo kulturna in na trenutke zanimiva.

Mene razburjajo druga vprašanja.

Predvčerajšnjim smo nekateri praznovali 60. obletnico razglasitve splošne deklaracije človekovih pravic, zato mogoče ne bo odveč osvežitev spomina. Preberimo. Nisem prepričana o splošni veljavnosti prvega stavka druge povedi prvega člena. Khmm.

Preambula

ker pomeni priznanje prirojenega človeškega dostojanstva vseh članov človeške družbe in njihovih enakih in neodtujljivih pravic temelj svobode, pravičnosti in miru na svetu;

ker sta zanikanje in teptanje človekovih pravic pripeljala do barbarskih dejanj, žaljivih za človeško vest, in ker je bila stvaritev sveta, v katerem bi imeli vsi ljudje svobodo govora in verovanja in v katerem ne bi živeli v strahu in pomanjkanju, spoznana za najvišje prizadevanje človeštva;

ker je nujno potrebno, da se človekove pravice zavarujejo z močjo prava, da človek ne bi bil prisiljen zatekati se v skrajni sili k uporu zoper tiranijo in nasilje;

ker je nujno potrebno pospeševati razvoj prijateljskih odnosov med narodi;

ker so ljudstva Združenih narodov ponovno potrdila svojo vero v temeljne človekove pravice in dostojanstvo in vrednost človekove osebnosti, v enakopravnost moških in žensk in se odločila, da bodo podpirala družbeni napredek in ustvarjanje boljših življenjskih pogojev v večji svobodi;

ker so se vse države članice zavezale, da bodo, v sodelovanju z Združenimi narodi, pospeševale splošno in resnično spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

ker je skupno razumevanje teh pravic in svoboščin največjega pomena za popolno uresničitev te zaveze,

Generalna skupščina razglaša

To splošno deklaracijo človekovih pravic kot skupen ideal vseh ljudstev in vseh narodov z namenom, da bi vsi organi družbe in vsi posamezniki, vedno v skladu s to Deklaracijo, pri pouku in vzgoji razvijali spoštovanje teh pravic in svoboščin ter s postopnimi državnimi in mednarodnimi ukrepi zagotovili in zavarovali njihovo splošno in resnično priznanje in spoštovanje, tako med narodi držav članic samih, kakor tudi med ljudstvi ozemelj pod njihovo oblastjo.

1. člen

Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Obdarjeni so z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje.

2. člen

Vsakdo je upravičen do uživanja vseh pravic in svoboščin, ki so razglašene s to Deklaracijo, ne glede na raso, barvo kože, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodno ali socialno pripadnost, premoženje, rojstvo ali kakršnokoli drugo okoliščino.

Nadalje ni dopustno nikakršno razlikovanje glede na politično ali pravno ureditev ali mednarodni položaj dežele ali ozemlja, ki mu kdo pripada, pa naj bo to ozemlje neodvisno, pod skrbništvom, nesamoupravno ali kakorkoli omejeno v svoji suverenosti.

3. člen

Vsakdo ima pravico do življenja, do prostosti in do osebne varnosti.

4. člen

Nihče ne sme biti držan ne v suženjstvu ne v tlačanski odvisnosti; suženjstvo in trgovina s sužnji v kakršnikoli obliki sta prepovedana.

5. člen

Nihče ne sme biti podvržen mučenju ali okrutnemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju.

6. člen

Vsakdo ima povsod pravico do priznanja pravne sposobnosti.

7. člen

Vsi so enaki pred zakonom, vsi, brez diskriminacije, imajo pravico do enakega pravnega varstva. Vsi imajo pravico do enakega varstva pred sleherno diskriminacijo, ki bi kršila to Deklaracijo, kakor tudi pred vsakim ščuvanjem k takšni diskriminaciji.

8. člen

Vsakdo ima pravico do učinkovitega pravnega sredstva pri pristojnih državnih sodnih oblasteh proti dejanjem, ki kršijo temeljne pravice, priznane mu po ustavi ali zakonu.

9. člen

Nihče ne sme biti samovoljno zaprt, pridržan ali izgnan.

10. člen

Vsakdo je pri odločanju o njegovih pravicah in dolžnostih in v primeru kakršnekoli kazenske obtožbe zoper njega upravičen ob polni enakosti do pravičnega in javnega obravnavanja pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem.

11. člen

1. Vsakdo, ki je obtožen kaznivega dejanja, ima pravico, da velja za nedolžnega, dokler ni spoznan za krivega v skladu z zakonom, v javnem postopku, v katerem so mu dane vse možnosti, potrebne za njegovo obrambo.

2. Nihče ne sme biti spoznan za krivega kateregakoli kaznivega dejanja zaradi kakršnegakoli ravnanja ali opustitve, ki v času storitve ni bilo kaznivo dejanje po notranjem ali mednarodnem pravu. Prav tako se ne sme izreči strožja kazen od tiste, ki je bila predpisana v času storitve kaznivega dejanja.

12. člen

Nikogar se ne sme nadlegovati s samovoljnim vmešavanjem v njegovo zasebno življenje, v njegovo družino, v njegovo stanovanje ali njegovo dopisovanje in tudi ne z napadi na njegovo čast in ugled. Vsakdo ima pravico do zakonskega varstva pred takšnim vmešavanjem ali takšnimi napadi.

13. člen

1. Vsakdo ima pravico do svobodnega gibanja in izbire prebivališča znotraj meja določene države.

2. Vsakdo ima pravico zapustiti katerokoli državo, vključno s svojo lastno, in vrniti se v svojo državo.

14. člen

1. Vsakdo ima pravico v drugih državah iskati in uživati pribežališče pred preganjanjem.

2. Na to pravico se ni mogoče sklicevati v primeru pregona, ki dejansko temelji na nepolitičnih kaznivih dejanjih, ki so v nasprotju s cilji in načeli Združenih narodov.

15. člen

1. Vsakdo ima pravico do državljanstva.

2. Nikomur se ne sme samovoljno vzeti državljanstvo ali zakonita pravica do spremembe državljanstva.

16. člen

1. Polnoletni moški in ženske imajo brez kakršnihkoli omejitev glede na raso, državljanstvo ali vero, pravico skleniti zakonsko zvezo in ustanoviti družino. Upravičeni so do enakih pravic v zvezi z zakonsko zvezo, tako med zakonsko zvezo, kot tudi, ko ta preneha.

2. Zakonska zveza se sme skleniti samo s svobodno in polno privolitvijo obeh bodočih zakoncev.

3. Družina je naravna in temeljna celica družbe in ima pravico do družbenega in državnega varstva.

17. člen

1. Vsakdo ima pravico do premoženja, tako sam, kakor tudi skupno z drugimi.

2. Nikomur ne sme biti premoženje samovoljno vzeto.

18. člen

Vsakdo ima pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi; ta pravica vključuje svobodo spreminjati prepričanje ali vero, kakor tudi njuno svobodno, javno ali zasebno izražanje, bodisi posamezno ali v skupnosti z drugimi, s poučevanjem, z izpolnjevanjem verskih dolžnosti, z bogoslužjem in opravljanjem obredov.

19. člen

Vsakdo ima pravico do svobode mišljenja in izražanja, vštevši pravico, da nihče ne sme biti nadlegovan zaradi svojega mišljenja, in pravico, da lahko vsak išče, sprejema in širi informacije in ideje s kakršnimikoli sredstvi in ne glede na meje.

20. člen

1. Vsakdo ima pravico do svobodnega in mirnega zbiranja in združevanja.

2. Nikogar se ne sme prisiliti k članstvu v katerokoli društvo.

21. člen

1. Vsakdo ima pravico sodelovati pri opravljanju javnih zadev svoje države bodisi neposredno ali pa po svobodno izbranih predstavnikih.

2. Vsakdo ima pod enakimi pogoji pravico do javnih služb v svoji državi.

3. Volja ljudstva je temelj javne oblasti; ta volja se mora izražati v občasnih in poštenih volitvah, ki morajo biti splošne, ob načelu enakosti in tajnega glasovanja ali po kakšnem drugem enakovrednem postopku, ki zagotavlja svobodo glasovanja.

22. člen

Vsakdo ima kot član družbe pravico do socialne varnosti in pravico do uživanja, s pomočjo prizadevanja svojih skupnosti in mednarodnega sodelovanja in v skladu z ureditvijo in sredstvi neke države, ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, nepogrešljivih za njegovo dostojanstvo in svoboden razvoj njegove osebnosti.

23. člen

1. Vsakdo ima pravico do dela in proste izbire zaposlitve, do pravičnih in zadovoljivih delovnih pogojev in do varstva pred brezposelnostjo.

2. Vsakdo ima, brez kakršnekoli diskriminacije, pravico do enakega plačila za enako delo.

3. Vsakdo, kdor dela, ima pravico do pravične in zadovoljive nagrade, ki zagotavlja njemu in njegovi družini človeka vreden obstoj in ki naj se po potrebi dopolni z drugimi sredstvi socialnega varstva.

4. Vsakdo ima pravico sodelovati pri ustanavljanju sindikata ali pridružiti se sindikatu za zavarovanje svojih interesov.

24. člen

Vsakdo ima pravico do počitka in prostega časa, vključno z razumno omejitvijo delovnih ur, in pravico do občasnega plačanega dopusta.

25. člen

1. Vsakdo ima pravico do takšne življenjske ravni, ki zagotavlja njemu in njegovi družini zdravje in blaginjo, vključno s hrano, obleko, stanovanjem, zdravniško oskrbo in potrebnimi socialnimi storitvami; pravico do varstva v primeru brezposelnosti, bolezni, delovne nezmožnosti, vdovstva ter starosti ali druge nezmožnosti pridobivanja življenjskih sredstev zaradi okoliščin, neodvisnih od njegove volje.

2. Materinstvo in otroštvo sta upravičena do posebne skrbi in pomoči. Vsi otroci, bodisi da so rojeni kot zakonski ali zunaj zakonske skupnosti, uživajo enako socialno varstvo.

26. člen

1. Vsakdo ima pravico do izobraževanja. Izobraževanje mora biti brezplačno vsaj na začetni stopnji. Šolanje na začetni stopnji mora biti obvezno. Tehnično in poklicno šolanje mora biti splošno dostopno. Višje šolanje mora biti na osnovi doseženih uspehov vsem enako dostopno.

2. Izobraževanje mora biti usmerjeno k polnemu razvoju človekove osebnosti in utrjevanju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pospeševati mora razumevanje, strpnost in prijateljstvo med vsemi narodi in med rasami in verskimi skupinami ter pospeševati dejavnost Združenih narodov in ohranitev miru.

3. Starši imajo prednostno pravico pri izbiri vrste izobraževanja svojih otrok.

27. člen

1. Vsakdo ima pravico prosto se udeleževati kulturnega življenja svoje skupnosti, uživati umetnost in sodelovati pri napredku znanosti in biti deležen koristi, ki iz tega izhajajo.

2. Vsakdo ima pravico do varstva moralnih in premoženjskih koristi, ki izhajajo iz kateregakoli znanstvenega, književnega ali umetniškega dela, katerega avtor je.

28. člen

Vsakdo je upravičen do družbenega in mednarodnega reda, v katerem se lahko v polni meri uresničujejo pravice in svoboščine, določene v tej Deklaraciji.

29. člen

1. Vsakdo ima dolžnosti do skupnosti, v kateri je edino mogoč svoboden in popoln razvoj njegove osebnosti.

2. Pri izvajanju svojih pravic in svoboščin je vsakdo podvržen samo takšnim omejitvam, ki so določene z zakonom, katerih izključni namen je zavarovati obvezno priznanje in spoštovanje pravic in svoboščin drugih ter izpolnjevanje pravičnih zahtev morale, javnega reda in splošne blaginje v demokratični družbi.

3. Te pravice in svoboščine se v nobenem primeru ne smejo izvajati v nasprotju s cilji in načeli Združenih narodov.

30. člen

Nobene določbe te Deklaracije se ne sme razlagati tako, kot da iz nje izhaja za državo, skupino ali posameznika kakršnakoli pravica do kakršnegakoli delovanja ali dejanja, ki bi hotelo uničiti v njej določene pravice in svoboščine.

(glej Luksemburg: zaradi evtanazije ob veto)

No, danes je državni svet dal zeleno luč za predlagano spremembo 34. člena luksemburške ustave. Veliki vojvoda zakonov ne bo več potrjeval, ampak jih bo samo še razglašal v tridesetih dneh po sprejemu v državnem zboru. Zadevni člen ustave se bo tako glasil: “Le Grand-Duc promulgue les lois dans les trente jours du vote de la Chambre.”

Hkrati je državni svet opozoril, da je to že deseta sprememba ustave od leta 2003, kar na na dolgi rok zmanjšuje njeno stabilnost.

berem http://dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042 228160 in mislim na karla heinricha marxa, ki je nekoč izjavil, da se zgodovina ponavlja. prvič kot tragedija, drugič kot farsa

brez besed

hvala pengovskemu za navdih

Veliki vojvoda Henri z ženo Mario Tereso

V ustavni monarhiji s pretežno rimskokatoliškim prebivalstvom, kjer zaradi pozitivne diskriminacije pri priseljevanju med drugim zaradi njihove veroizpovedi živi toliko Portugalcev, da napisi v njihovem jeziku niso pogosti le v trgovinah, ampak celo ponekod na obcestnih znakih, ima vladar pravico veta, ki je sicer nikdar ne izvaja.

Parlament je sprejel zakon o evtanaziji, za katerega je veliki vojvoda Henri izjavil, da ga zaradi ugovora vesti ne bo potrdil pod nobenim pogojem, zato se je deželica znašla v ustavni krizi. V četrtek naj bi sprejeli spremembo ustave, ki bi velikemu vojvodi odvzela pravico veta. Glasovali bodo poslanci, ki so mu ob začetku mandata vsi po vrsti zaprisegli svojo zvestobo, vendar to ne bo povzročalo posebnih težav, ker si spremembe, ki bi iz ustave črtala določilo, da mora vse zakone potrditi veliki vojvoda, baje želi tudi sam.

About the World AIDS Day

“World AIDS Day is observed every year on December 1st. The World Health Organization established World AIDS Day in 1988. World AIDS Day provides governments, national AIDS programs, faith organizations, community organizations, and individuals with an opportunity to raise awareness and focus attention on the global AIDS epidemic.”

Source and further information: US Department of Health & Human Services

V zvezi z včerajšnjo objavo kot zanimivost objavljam besedilo “Proglasa o priključitvi Slovenskega Primorja svobodni in demokratični Jugoslaviji” vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte Slovenskega naroda z dne 16. septembra 1943, ki so ga s sklepom potrdili na 2. zasedanju AVNOJ-a.

(foto: dr. fil, Baza 20, klikni za povečavo)

“1. Vrhovni plenum Osvobodilne fronte slovenskega naroda izpolnjuje temeljno, iz naravnih in zgodovinskih pravic izhajajočo zahtevo slovenskega naroda ter proglaša priključitev slovenskega Primorja svobodni in združeni Sloveniji v svobodni in demokratični Jugoslaviji.

2. Italijanski narodni manjšini na priključenem ozemlju je zajamčena avtonomija. O izvedbi avtonomije bodo razpravljali pooblaščeni zastopniki slovenskega in italijanskega primorskega prebivalstva, kakor hitro bodo dovoljevale razmere.”

Titova pisarna (Hiša cvetja, foto: dr. filomena)

Tisti dan, ki smo ga nekoč tako glasno proslavljali, moji le nekaj let mlajši sodržavljani, ki vihtenje zastavic pomnijo bolj z že malenkost obledelih televizijskih posnetkov kot iz časov, ko so morda še nosili čepicoinrutko, pa ob njegovi omembi le še skomignejo z rameni. Razen tistih, seveda, ki se starih časov sicer ne spomnijo, prepričani pa so, da so bili zlati in se jih po njim toži. Mnja, držijo se pač trafalmadorske modrosti, da se velja spričo neizbežnosti vnaprej določenega zaporedja dogodkov, na katere nihče ne more vplivati, osredotočiti na najlepše, ostale pa enostavno odmisliti.

Kaj smo že proslavljali? Tale praznik ni bil od muh! Drugo zasedanje Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije je v Jajcu potekalo 29. novembra 1943. Italija je že kapitulirala, četniška vojska je bila uničena, prihajati je začela prva pomoč zaveznikov, veliki trije pa so se prav takrat v Teheranu odločali, da bodo partizansko vojsko priznali kot edino legitimno vojaško silo na jugoslovanskem ozemlju. Sprejeli so Avnojsko deklaracijo, ki je med drugim AVNOJ razglasila za vrhovni zakonodajni in izvršili organ Jugoslavije, vladi v izgnanstvu odvzeli pooblastila, odredila revizijo vseh dogovorov, ki jih je ta sklenila, ter končno določila, da se bo Jugoslavija gradila na načelu demokracije in federalizma kot državna skupnost enakopravnih narodov.

Stara modrost (pa tudi Pengovsky v svojem odprtem pismu Borutu Pahorju) pravi, da nam poznavanje zgodovine pomaga razumeti sedanjost in v njej delovati. Učite se, učite se in še enkrat učite se! And since all of you are bound to be fluent in English (thanks to Hollywood, no doubt), here’s some more stuff you may want to peruse.

Aha, ne smemo pozabiti, da je bil Josip Broz (za prijatelje tovariše Tito) takrat imenovan za maršala. Slovenski spletni viri navajajo, da je naziv predlagal Moša Pijade (ki je, mimogrede, tri tedne pred tem sodeloval pri ustanovitvi tiskovne agencije Tanjug in ji dal ime), srbski pa, da je bil pobudnik ideje Josip Vidmar.

Nekaj spominkov v Hiši cvetja. Če nimaš bralne lupe, klikni za povečavo.
(foto dr. filomena)

Nedolgo po državnozborskih volitvah sem v sestavku, ki je bil bo besedah sv. Luke spisan v poetično vznesenem slogu (glej “išče se sit, nezaljubljen, premožen pastir brez izrazite želje po vodenju črede“), med drugim napisala:

Z varne razdalje se zdi, da je prevzem oblasti precej stresna reč. Tudi, če vzpon na vrh uspe najtrdnejšemu in najbolj izkušenemu, ki je hkrati dovolj zrel, da se zaveda, da zmaga ne pripada njemu ampak skupini ljudi, ki si je zanjo prizadevala s skupnimi močmi, celotna posadka pa ne izgubi stika z dejstvom, da na svojem položaju zgolj začasno opravlja naloge, ki ji ga je zaupalo volilno telo, so skušnjave hude.

Boj se prijateljev.

Izstavijo se računi, z vseh strani letijo s sladko lepljivo bunkico ali pa strupenim kavljem opremljene puščice želja in zahtev. Zdaj bomo videli, kdo je resnično trden in ob zavedanju, da so kompromisi nujno zlo zrelega odnosa v katerem koli delu človeške družbe, začenši z vsakim posameznim parom, bomo lahko ocenjevali, koliko bo kdo pripravljen popustiti pri katerem izmed svojih načel in kje bo postavil mejo.

Vrh je osamljen in zelo izpostavljen kraj. Spremlja vas nekaj milijonov oči. Srečno!

Danes se je dobršen del pozornih oči široko razprl, da se je okoli šarenic razlila belina, ki je po informacijah iz zanesljivih virov v sicer maloštevilnih primerih pod vplivom visoke temperature in napetosti zakrknila kot jajčni beljak, zrklo pa začasno izstrelilo v smeri televizijskega sprejemnika, radia oziroma monitorja. Nekaj nesrečnežev je večnostni sindrom udaril med vožnjo z avtomobilom. S sploščenimi roženicami, ki so preblizu preverile čistočo notranje strani vetrobranskih stekel, so pristali na urgenci Kliničnega centra. (ilustracija: Bruno de Connick)

Prenekateri volivci, ki so glasovali v podporo novim politikam in celo v protest proti starim, se počutijo opeharjene, prevarane. Vse se menja, vse ostaja enako? Gospod Pengovsky je včeraj spisal odprto pismo predsedniku vlade, ki bi ga veljalo prebrati, čeprav je zanj izbral jezik, ki ga je premier najverjetneje vsakodnevno uporabljal zadnjih nekaj let, in ne našega skupnega materinega jezika.

Osebno ne bom trpela posledic padca na trdna tla, ker me je žalibog težko spraviti v stanje lebdečega navdušenja in to uspe le redkim izbrancem, med katere trenutni premier ni spadal nikoli, predstavljam pa si, da se marsikdo zdajle počuti nekako takole:

My Papa told me to stay out of trouble
“When you’ve found your man, make
sure he’s for real!”.

I’ve learned that nothing really lasts forever
I sleep with the scars I wear that won’t heal
They won’t heal.

Cos every time I seem to fall in love
Crash! Boom! Bang!
I find the heart but then I hit the wall
Crash! Boom! Bang!
That’s the call, that’s the game and
the pain stays the same.

I’m walking down this empty road to nowhere
I pass by the houses and blocks I once knew.

My Mama told me not to mess with sorrow
But I always did, and Lord, I still do
I’m still breaking the rules
I kick it up
I kick it down.

Cos every time I seem to fall in love
Crash! Boom! Bang!
I find the heart but then I hit the wall
Crash! Boom! Bang!
That’s my real middle-name
It has always been the same
That’s the call, that’s the game and
the pain stays the same.

I still feel the heat
Slowly fallin’ from the sky
And the taste of the kissing
Shattered by rain
Comin’ tumblin’ from behind
And the wild holy war.

I kick it up
I kick it down

And every time I seem to fall in love
Crash! Boom! Bang!
I find the roses dying on the floor
Crash! Boom! Bang!
That’s the tall, that’s the game and
the pain stays the same
That’s my real middle-name
It has always been the same.

Oh Yea Oh Yea Oh Yea Uh-huh
Been the same, been the same
It has always been the same.