Tiramisu (ker je preprosto najboljše)

12/23/2012

Sestavine:

  • kava
  • 400 g piškotov savoiardi
  • 120 g sladkorja
  • 500 g mascarponeja
  • 6 srednje debelih jajc
  • kakav v prahu
  • (lahko tudi kak dober alkohol – v tem primeru ga nisem uporabila, ker tiramisu obožuje tudi mulc)

Stepaš rumenjake in sladkor, dokler ne nastane gosta svetlo rumena krema.

Nežno vmešaj mascarpone. Mešaj samo tako dolgo, da je krema gladka. (Prevelika vnema lahko pomeni tekočo kremo, ki se težko strdi.)

Iz beljakov stepi trd sneg. Najbolje uspe, če na začetku dodaš ščepec soli, ko nastane rahel sneg, pa še žlico sladkorja (hvala, Julia Child).

Sneg zelo (zelo!) nežno vmešaj v kremo. (O pravilnem zgibanju preberi tule: huferka)

Vsak piškot posebej hitro (!) pomoči v ohlajeno kavo, ga v njej obrni, dvigni in otresi. Presuhi bodo precej brezvezni, premokri pa pocasti, da ne bo za nikamor. Zloži v posodo. Nekateri vanjo položijo vse piškote in prelijejo s kavo. Jaz si ne upam.

Namočene piškote prekrij s plastjo kreme.

Potresi s kakavom.

Ponovi postopek z drugo plastjo piškotov, kreme in kakava.

Voila!

V hladilnik z njim, da se krema strdi in sladica lepo reže. Dober tek!

Tuna in a Pistachio Crust

03/11/2012

Searching for new flavours in fish preparation, I came across this super easy and quick recipe at Giallo Zafferano. The whole family loved the dish, so it’s definitely a keeper.

What you’ll need to serve 4:

  • 600 g of fresh tuna
  • 50 g of pistachios
  • 30 g of sun-dried tomatoes
  • 2 tablespoons of bread crumbs
  • 1 tablespoon of poppy seeds
  • extra virgin olive oil

The original recipe calls for the tuna to be placed in a freezer for at least an hour as this should allow cleaner cutting. Mine was in the freezer for about half that time and it seemed just fine.

Chop the pistachios and the dried tomatoes. Place them in a shallow dish and mix with the bread crumbs and poppy seeds. You can substitute black sesame seed for the poppy. (This time I just added some regular sesame.)

Cut the tuna into strips of about 4 cm so that when the strips are cut, the sections are close to being square. Oil them slightly and roll them in the pistachio breading. Press the strips into the breading to make sure enough sticks.

Heat a couple of spoons of the olive oil in a pan. Cook the breaded strips for one minute, turn them over and cook for another minute. Do not cook longer or the tuna will cook through and will not stay deliciously rosy in the centre.

Remove the tuna strips from the pan and cut them into 2 cm slices. Serve immediately.

Domači suhar (domači prijatelji)

03/03/2012

Recept iz Novih kuharskih bukev, 1877
Prepisala gospa Milada Sedej

K temu vzemi eno unčo (14 dekagram.) moke, eno unčo (14 dekagram.) cukra, eno unčo (14 dekagram.) nenamočenih, debelo zrezanih mandeljev, eno ploščo čokolade, drobno zrezanega limonovega lupka, dišečih žbic, sladke skorje in angleške dišave kakor se ti zdi. To z dvema ali tremi jajci zmešaj, štruce napravi, z beljaki pomaži in počasi peci. Potem jih na podolgaste koščke zreži, preden se še pohlade, ker bi se sicer lomile.

Pa dober tek!

Vanilijeva krostata (po domače pita) s sadjem

04/26/2011

Obsesija z vanilijo mi ni posebno blizu, ampak glede na svojo čokoladno odvisnost ostajam pridno tiho in poskušam razumeti. Poustvarjanje v restavracijah zaužitih slastnob v domači kuhinji mi je v užitek in glede na vaniloljubnost meni ljubih je končno prišla na vrsto tudi že marsikje okušena krostata.  V SSKJ tega izraza sicer ni in sumim, da enako dobro diši in boža brbončice tudi kot vanilijeva pita.

Najprej sem se je lotila s pomočjo receptov s slovenskih portalov. Rezultat je bil užiten, ne pa tisto pravo. Vanilijev puding z dodatki se mi ni hotel strditi, po navodilih sem dodajala želatino, pa vseeno ni bilo prav. Konsistenca in okus tudi v drugem poskusu nista dosegala izgleda (potrudila sem se z rezanjem in zlaganjem sadja). Treba je bilo zavihati rokave.

Pobrskala sem po italijanskih portalih, sestavila dva recepta in v tretje je le šlo. Takole:

(Sestavin nikoli ne tehtam, tako da so količine približne.)

Testo:

  • 350 g moke
  • 150 g hladnega masla
  • 120 g sladkorja v prahu
  • majhno jajce
  • sol

Hladno maslo čim hitreje nareži na majhne koščke in s prsti zmešaj z ostalimi sestavinami.

Hitro, da se vse skupaj ne segreje.

In zgneti v kepo. (Če je masa presuha, dodaj malo zelo hladne vode.)

Zavij v plastično folijo in pusti, da v hladilniku počiva najmanj eno uro.

Razvaljaj.

S testom obloži pekač za pite in na več mestih prebodi z zobotrebcem, da se dno ne dvigne preveč.

Peci približno 20 minut pri 200°C.

Medtem, ko se testo peče, se lahko lotiš priprave vanilijeve kreme:

  • 4 rumenjaki
  • 120 g sladkorja
  • 75 g moke
  • 1/2 l mleka
  • strok vanilije

Tokrat sem namesto štirih uporabila pet rumenjakov, ker so bila jajca bolj kumrna. Primer tega, zakaj so količine približne.

V glavnem, z ročno metlico pogumno dobro stepi rumenjake s sladkorjem, dokler ne nastane svetla krema.

Vzdolžno prereži strok vanilije.

Vanilijin “kaviar” postrgaj v mleko in ga zavri.

V jajčno-sladkorno zmes zamešaj moko. Če krema ni gladka, dodaj kakšno žlico mleka.

Kremo vlij v vanilijevo mleko, ki naj bo na zelo, res zelo nizkem ognju. Takoj se loti mešanja in ne zaspi niti za hip, da ne nastanejo grudice.

Ko se masa zgosti, odstavi z ognja.

Zlij jo v pečeno testo.

Poljubno obloži s sadjem. V tem primeru sem uporabila zmrznjene borovnice, sicer pa lahko narežeš raznobarvno sadje in se igraš z dekoracijo. Če zadevo preliješ z želatino, se bo lepše rezala, ker sadje ne bo padalo s posameznih koščkov.

Dober tek!

SushiPapa

03/13/2011


sushi by Mr. P, photo by dr. fil

Good food in good company. What more could one ask for?

It may be rather brave to invite a connoisseur of all things Japanese over for one’s first attempt at  the art of combining what may look like simple overcooked rice but actually isn’t with raw fish, veggies and… err… roasted seaweed into bite-size delectables, but there, I must admit it. Mr. P pulled it off.

Hats off to the chef for preparing a mouth-watering dinner to fuel the debates. Seeing as this is his very first sushi, I look forward to the next ones. And to the conversations they spark, of course.

Bejbe, ostanite še naprej hude :)

03/08/2011


krofi & foto: dr fil

Drage soženske, na ta šaljiv dan nam želim, da ne bi pozabile, da bi morale biti enakopravne moškim, čeprav nismo enaki. Da se moramo boriti za svoje pravice. Ne proti moškim. Da si poleg izenačenih možnosti v poslovnem svetu zaslužimo korektnost in vljudnost na vsakem koraku. Tako kot moški. Da nas nikoli ne smeta ustaviti strah ali brezvoljnost. Upajmo si zahtevati več. Da bomo imele enako.

PS: Krofe sem danes delala prvič, po receptu ene od mnogih superžensk, ki jih poznam – svoje babice. Ne sprašujte po njem, ker je vsega “ravno prav”.

Blog Action Day: “Une carafe d’eau, s’il vous plait.”

10/15/2010


A detail of an immense canvas of Water Lilies by Claude Monet in the Musée de l’Orangerie (photo by dr. fil)

Time flies and it is the fourth time in a row that this blog is part of the annual Blog Action Day event. Other entries:  2007, 2008, 2009.

This year, the topic is Water. The precious liquid that rendered life possible and still does. I’m sure fellow bloggers will cover it thoroughly, discuss the importance of the issue for world peace and repeat the mantra of turn off the tap while brushing your teeth, take a shower rather than a bath, use efficient washing machines etc.

What really gets to me personally is the cult of bottled water. Yes, there are places around the world where tap water is not safe to drink and people must resort to using bottled water, but in most European cities where waiters will try to push a plastic bottle, the tap water is just fine. For years now I’ve been refusing to drink bottled water whenever I could (and it was safe to do so).  I have actually walked out of restaurants because the waiter would refuse to serve (expensive) food with tap water after I explained that the reason for my choice were environmental concerns and not its price.  I must add that lately, during the last six months or so, I have been having much less of a problem in this respect than before.

So much energy is used to bottle the water, produce the bottles themselves and then transport them half way across the world or at least continent to be consumed in place of perfectly good water flowing from a safe, controlled water supply system. What a waste! Ah, and water in glass bottles is only better with regard to its packaging, but no different when it comes to the energy used in its ‘production’ and transportation.

So my contribution to today’s topic is a call to shun bottled water whenever safe tap water is available. Since I’ve just spent a month in Paris, here’s my tip when in France. With your meal, ask for tap water by saying “une carafe d’eau, s’il vous plait”.

Cheers!
(and don’t forget to tip)

Soufflé moje osemdesetletne pariške stanodajalke

10/05/2010

Moja pariška stanodajalka je ena tistih neverjetnih babic, ki jih na pogled kažejo vsaj dvajset let manj, so ves čas v pogonu in zmorejo poskrbeti ne le zase, ampak še za koga drugega. Gospa redno hodi v gledališče, igra bridge, se udeležuje bralnega krožka, je članica debatnega kluba. Svoj računalnik vešče uporablja za urejanje svojega družabnega življenja in stike s petimi otroki in dvajsetimi vnuki. Danes zvečer se je odločila, da me nauči pripraviti pravi soufflé. Pravi, da je zadeva hitra in preprosta, za končni izdelek pa sem iz pretekle izkušnje vedela, da je užitkarska rahlost, ki se topi v ustih. Tako kot jaz, dela po občutku, zato me prosim ne sprašujte po gramih posamezne sestavine. Odgovor je: ravno prav. Za zraven sva si pripravili solato. (Gospa babi so seveda poudarili, da je vsak dan treba jesti zelenjavo.)

Sestavine:

  • moka
  • maslo
  • 3 jajca
  • mleko
  • nariban sir (gruyere, emmental)
  • sol
  • poper
  • muškatni orešček

Postopek:

Najprej pošteno namastite posodo.

Zelo konkretno veliko žlico (za ca 3 velike žlice) masla začnite topiti na rahlem ognju.

Ko se maslo še topi, dodajte tri velike žlice moke.

Vlijte malo manj kot dva decilitra mleka.

Zadeva je gručasta, ampak naj vas ne skrbi – vztrajno mešajte (midve sva skoraj deset minut), dokler ne nastane gosta krema.

Odstavite z ognja.

Ubijte tri jajca in rumenjake dobro vmešajte v maso, da se ne skuhajo. Dodajte ščepec soli (ne preveč, ker je slan že sir, ki ga boste dodali pozneje), poper in malo žličko muškatnega oreščka.

Segrejte pečico na 220°C.

Poskusite maso in po potrebi dodajte malo soli. Vmešatje dve pesti naribanega sira.

Iz beljakov stepite sneg. Zelo nežno vmešajte v maso in vse skupaj vlijte v namaščeno posodo.

Potresite s še malo naribanega sira in pecite približno 20 minut pri 220°C.

Bon appétit!

Polentini biskvitki z makom in limono

09/24/2010


(foto: Metro)

Tokrat malo goljufam, ker recepta še nisem preizkusila. Ampak obljuba po tvitu dela dolg Huferki. Trenutno uživam v potapljanju v pariško življenje, kar med drugim pomeni tudi vsakodnevno listanje brezplačnikov v pozi med sopotnike varno zagozdene sardinice na podzemni železnici. Ta recept iz knjižice Julie Schwob sem opazila v Metroju. Polenta je fina reč in v tej obliki je še nisem videla. Mogoče ga bo Huferki uspelo preveriti pred mano in bo o tem fotoporočala.

Sestavine:

  • 200 g polente
  • 1 neškropljena limona
  • 1 pecilni prašek
  • 200 g moke
  • ščepec soli
  • 150 g sladkorja
  • 150 g masla sobne temperature
  • 3 jajca
  • 50 g makovih semen
  • sladkor v prahu

Umijte limono in nastrgajte lupinico. Iztisnite sok.

V posodi zmešajte polento, moko, sol, sladkor, pecilni prašek in limonino lupinico. Dodajte maslo, dobro zmešajte in vmešajte dve na hitro stepeni jajci. Na koncu dodajte limonin sok. Testo oblikujte v kepo, zavijte v folijo in za 30 minut postavite v hladilnik.

Segrejte pečico na 200°C. Testo razvaljajte na 1 cm debelo in ga premažite s tretjim hitro stepenim jajcem. Potresite z makom in sladkorjem v prahu. Razrežite in pecite 10 do 15 minut.

Ovseni piškotki

04/28/2010

Irena me je na facebooku skibicala, da sem spisala sproti izumljeni ‘recept’ za ovsene piškote, ki sem jih packala med gledanjem prve sezone nadaljevanke The Thick of It. DVDja je že pred časom podaril Adriaan, ki me je danes opozoril na bigotgate.

Če sem že natipkala, objavljam še tu:

Zmešala sem ca 100g masla in 150g rjavega sladkorja. Potem sem dodala vaniljin sladkor, pol vrečke pecilnega praška in žličko sode bikarbone, ca 250g moke in približno toliko ovsenih kosmičev (mogoče več… hotel sam, da bi se jih videlo). Vmešala dve jajci, šluk mleka. Dodala ca 100g mletih orehov in pol male vrečke rozin, ki sem jih prej namočila v rumu. V trenutku navdiha sem v maso zlila še en štamperle orehovega likerja.

Vse skupaj sem dobro pregnetla in dala počivat v hladilnik. Po pol ure sem segrela pečico in oblikovala kroglice, ki sem jih potem speštala na papir za peko. Piškoti so se pekli ca 15 minut na 180°C.

Preverjeno užitni.

« Previous entries Next Page » Next Page »